Evropska unija dobiva zakonsko podlago za zaščito novinarske avtonomije. Evropska komisija je namreč predstavila akt o svobodi medijev – za njegovo pripravo se je odločila tudi zaradi položaja medijev v Sloveniji.
Evropska komisija se je doslej na široko izogibala zakonodajnim posegom na področju medijev. Preveč tvegano, preveč kočljivo, preveč politično občutljivo. A se je lani zgodil preobrat. V Bruslju so ugotovili, da je v nekaterih članicah Evropske unije svoboda medijev, pojem, ki bi moral biti v demokraciji samoumeven, tako ogrožena, da jo je treba zakonsko zaščititi na ravni celotne sedemindvajseterice.
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova:
»Vlade se ne smejo vmešavati v uredniške odločitve, javni mediji ne smejo postati propagandni kanali ene stranke. Želimo, da država članice vzpostavijo objektivne kriterije za imenovanje direktorjev in nadzornih odborov. Ti ne smejo biti v službi političnih strank.«
Na novinarsko vprašanje o razmerah v Sloveniji se podpredsednica Vera Jourova takrat presenetljivo ni zatekla v leporečenje, ampak je poudarila, da so jo tudi razmere v Sloveniji, predvsem lansko dogajanje, povezano s financiranjem STA, spodbudili k oblikovanju pravil za zaščito medijev, ki bi veljali po vsej Evropski uniji. In tako se je tudi Slovenija uradno pridružila Madžarski in Poljski, ki sta bili doslej glavni tarči bruseljskih opozoril zaradi ogrožanja medijske in novinarske avtonomije.
Jourova stavke novinarjev RTV Slovenija danes na predstavitvi akta o svobodi medijev ni želela posebej komentirati, a je bila hkrati jasna: »Ne bom tako politično korektna kot kolega Breton, ki ne želi omenjati posameznih držav, a primer negotovega financiranja Slovenske tiskovne agencije je bil za Evropsko komisijo glavobol, saj smo lahko videli, da vlada ni jemala resno svoje obveze o zadostnem financiranju javnega servisa.«
Kaj se bo z novim aktom spremenilo? Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je pojasnil, da bo Komisija proti državi, v kateri bo prišlo do zlorab, lahko sprožila postopek kršitve evropske zakonodaje, za kar doslej ni imela pravne podlage.
In kateri so glavni poudarki uredbe? Preprečiti vmešavanje v uredniško neodvisnost, zaščititi neodvisnost javnih medijev in zagotoviti preglednost medijskega lastništva; zaščita novinarjev pred političnimi in ekonomskimi pritiski, nezakonitim nadzorom in prisluškovanjem, zaščita novinarskih virov, preprečevanje koncentracije lastništva, preglednost državnega oglaševanja v medijih.
Predlog uredbe bodo morali potrditi še Evropski parlament in države članice.
Kolektiv RTV SMO 