(ANALIZA) ZAKAJ TELEVIZIJI SLOVENIJA PADA GLEDANOST?

Ob lanski razrešitvi direktorice televizije Natalije Gorščak, tudi ker se ni hotela znebiti odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Manice Janežič Ambrožič, je generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough kot prvega od treh razlogov za razrešitev  senzacionalistično navedel: neukrepanje in opuščanje dolžnosti skrbnega ravnanja ob zgodovinsko najnižji gledanosti programov Televizije Slovenija. Dobro leto po nestrokovnem lomastenju po televizijski shemi je gledanost še nižja od lanske – le kako bo ta »zgodovinski« dosežek pojasnil Grah Whatmough, ki je bil po Valentinu Arehu nekaj časa tudi sam v. d. direktorja televizije? Bo sprožil kakšne postopke? Žal imamo Programski in Nadzorni svet, ki ju pri zdajšnjem generalnem vodstvu odgovornost za napačne odločitve in programsko škodo ne zanimata. Pred kratkim pa je še delovno in socialno sodišče ugotovilo, da je bil sklep o razrešitvi Gorščakove nezakonit.

KAKO MERIMO GLEDANOST?

Gledanost televizijskih programov v Sloveniji meri podjetje AGB Nielsen tako, da se s 450 gospodinjstvi, ki imajo telefonski priključek, dogovori, da bodo njeni člani beležili, kaj in kdaj gledajo. Te rezultate potem združijo in ugotavljajo GLEDANOST V ŽIVO (gledanost tedaj, ko je oddaja na sporedu) in GLEDANOST Z ZAMIKOM (gledanost oddaj za nazaj, kot rečemo). Skupni podatki predstavljajo:

• GLEDANOST je izražena v odstotkih in pomeni odstotek vseh potencialnih gledalcev (100%) prebivalcev Slovenije, ki so stari nad 4. leta (vseh takih je 1.896.200) in gledajo določen kanal v določenem času, lahko je kot ABSOLUTNA GLEDANOST izražena v številkah. Sicer si televizijci pomagajo z izračunom, da ena odstotna točka pomeni slabih 19.000 gledalcev.
• DELEŽ je izražen v odstotkih in pomeni odstotek tistih gledalcev, prebivalcev Slovenije starih nad 4. leta, ki dejansko so pred televizorji (100%) in gledajo določen kanal v določenem času.
• DOSEG pomeni število gledalcev, ki so spremljali vsaj minuto oddaje.

Na Televiziji Slovenija gledanosti prek televizorjev ne dodajajo števila klikov, ki jih imajo posamezne oddaje na spletu, niti pod klik ne beležijo celotne povprečne družine, ki, na primer, prek pametnega televizorja gleda oddajo. Skratka, spletna gledanost pri merjenju gledanosti Televizije Slovenija ni vključena, vsi pa vemo, da vedno več ljudi televizijo gleda prek spleta. Ob tem velja dodati, da tudi gledanosti prek aplikacij kabelskih operaterjev ne beležijo in dodajajo, kar bi bilo nujno, saj vemo, da Televizija Slovenija svojega Playerja, kot mu največkrat rečejo, nima – televizijske oddaje so nekje na portalu rtv365 ali pa so bile nekoč na rtv4D, kar pomeni, da Televizije Slovenija na spletu v bistvu ni kot kanala, je izgubljen nekje med novičarskimi in radijskimi vsebinami, ki so mnogo bolje predstavljene.

ZAKAJ JE GLEDANOST TELEVIZIJE SLOVENIJA PADLA?

ZA KOLIKO?

V letu dni, odkar je bila razrešena direktorica Televizije Slovenija zaradi »zgodovinsko najnižje gledanosti«, je gledanost Televizije Slovenija kljub spremembam programa, ki naj bi privedel do zvišanja gledanosti, padla. Če je bil lani v prvi polovici leta TV SLO 1 na povprečni gledanosti 3,2 %, je letos na 2,8 %, kar pomeni, da prvi televizijski spored v povprečju na dan gleda 7600 manj gledalcev kot lani in to predvsem v najbolj gledanem časovnem pasu med 20. in 22. uro. TV SLO 1 je padel na gledanost iz leta 2018, poudariti pa je treba, da je bilo leto 2019 že bolje gledano, torej 3,1 %, in 2020 3,7 %. Če bi »padali« po istem algoritmu, kot so rasli, bi morali biti na 3,1 %, bi pa najverjetneje rasli, če bi delovali, kot je bilo načrtovano, s počasnimi in kakovostnimi izboljšavami. Na TV SLO 2 so razmere drugačne. Padec na 1,8 % z lanskega 1,9 % kljub premierni nadaljevanki in novi informativni oddaji je dokaz, da je bila programska strategija napačna. TV SLO 2 je padel na rezultat iz leta 2019, ko ni bilo večjih športnih tekmovanj. V letošnjem letu, ko so bili na drugem sporedu med drugim tudi prenosi zimskih olimpijskih iger, je gledanost 1,8 % izjemno slab rezultat za TV SLO 2. 

ZAKAJ?

Že lanskega junija so odgovorni uredniki z bivšo direktorico pri generalnem direktorju govorili o morebitnih spremembah, ki jih je predlagal generalni direktor in spremembe s strokovnimi argumenti zavrnili, predlagali pa so popoldanski pas in več premiernega programa za TV SLO 2, za kar pa bi televizija potrebovala več denarja. Kljub strokovnim argumentom proti je generalni direktor Andrej Grah Whatmough po razrešitvi direktorice v Programsko-produkcijski načrt 2022 skupaj z v. d. direktorja televizije Valentinom Arehom zapisal spremembe, ki so se izkazale za korak v napačno smer.

1. DOBRO JUTRO

V oddaji Dobro jutro so ukinili daljša in vodena jutranja Poročila, ki so bila spodbuda gledalcem, naj si ogledajo tudi Prvi Dnevnik, kar je posledično pripeljalo do slabše gledanosti slednjega.Zatem so uresničili dolgoletno željo regionalnih centrov, bolj mariborskega kot koprskega, namreč po dnevu, ki naj bi potekal iz Kopra in dnevu iz Maribora. Tako je bila oddaja razdeljena na »ljubljansko«, »mariborsko« in »koprsko«. Vse skupaj je imelo negativne posledice za gledanost. Uvedli so tudi okroglo mizo v Dobrem jutru, ki je zavrla dinamiko oddaje. Ni bilo več enotnega urednikovanja in vsakdo je lahko počel, kar se mu je zdelo prav – predvsem zaradi hude kadrovske stiske, nihče več ni usmerjal in izboljševal oddaje, kot se je to dogajalo prej.

2. PRVI DNEVNIK

Zaradi ukinitve jutranjih Poročil ni bilo napovedi Prvega Dnevnika in tako se je gledanost poslabšala, prav tako pa je to prineslo slab začetek popoldneva, ki je že tako šibka točka programske sheme Televizije Slovenija, saj tam najdemo oddaje, ki so namenjene preozkemu občinstvu.

3. POROČILA OB 17.00

Glede Poročil ob 17.00 je bil načrt bivšega vodstva, da bi imeli pred in po njih oddajo iz studia z napovedmi oddaj, ki so posnete. Tako bi uvedli popoldne v živo od trenutka, ko se ljudje vrnejo iz služb, po 16. uri in vzpostavili programsko povezavo do Poročil in nato še do osrednjega Dnevnika.

4. OSREDNJI TERMIN MED 18:00 IN 23:00

Televizijskemu Dnevniku se je znižala gledanosti zaradi vmešavanja vodstva v delo urednikov in stanja v hiši ter posledično slabše kredibilnosti programov Televizije Slovenija. Dejstvo je, da je tudi Dnevnik potreben osvežitve, postavljeno strukturo pa pošteno premisliti, kako, koliko in kdaj vanj vključiti vsebine o kulturi.

Žal je padec gledanosti v terminu med 20.00 in 22.00 največji. Če lahko o manjših padcih govorimo v času do 19. ure, je Dnevnik z osrednjim terminom in Odmevi utrpel največjo škodo. To, da nekdo postavi Panoramo na TV SLO 2 v času, ko sta na TV SLO 1 na sporedu paradni oddaji Tednik in Tarča, je velikanska strokovna napaka. Prav tako je strokovna napaka umik Studia City. Ponavljanje oddaje Arena s TV SLO 2 na TV SLO 1 je že samo po sebi strokovni nesmisel, ko govorimo o aktualni informativni oddaji, pa je nesmisel še hujši. Torkovi dokumentarni filmi so bili do Jugoslovanskih tajnih služb skrbno izbrani in v ponos Televiziji Slovenija, ker pa se je vse časovno zamaknilo, so morali uredniki premikati dokumentarne oddaje, ki bi sodile v druge termine. Odlične dokumentarne oddaje smo zato gledali v zanje neprimernih terminih, namesto njih pa smo na prvem sporedu javne televizije lahko gledali serijo, ki si jo vsakdo lahko pogleda na spletnem kanalu YouTube.

K sreči se novi načrtovalci programa niso lotili filma tedna v sredo, so pa zato oklestili četrtek. Tudi če bi se strinjali, da oddaja o zunanji politiki lahko najde mesto izven osrednjega termina, je ukinjanje Globusa popolnoma neprimerno! Zamenjava z lahkotnejšimi dokumentarnimi oddajami bi bila smiselna, če bi imeli v tednu v celoti v tem terminu zahtevnejši dokumentarni termin. Pred vzpostavitvijo Panorame je imela TV SLO 2 uveljavljen dokumentarni termin med 20. in 21. uro  v dveh tretjinah dni leta, ko na TV SLO 2 ni športnih prenosov. Gledanost je terminu rasla, pri gledalcih se je uveljavil, potrebovali bi le lastno oddajo ali nadaljevanko zatem ter atraktiven program do pozne noči, da bi TV SLO 2 dvignili še na višji nivo.

5. TERMINI PO 23.URI NA TV SLO 1

Ti termini naj bi bili namenjeni oddajam za bolj zahtevne gledalce in teh terminov se novi načrtovalci niso dotikali, zato je stanje ostalo enako, kot prej.

6. TELEVIZIJA SLOVENIJA 2

Osnovna ideja novega vodstva je bila, da na TV SLO 2 prestavi paradne informativne oddaje kot so Intervju, Zrcalo tedna, Utrip, Koda, Točka preloma, Globus in jih okrepi z novimi oddajami in nadaljevankami, vendar pri tem niso prisluhnili staremu vodstvu televizije, ki je opozarjalo na spreminjajoče se termine in na odpadanje posameznih oddaj zaradi nenadnih sprememb pri športnih prenosih. Po neuspešnem poskusu prestavitve, to je po drastičnemu padcu gledanosti in protestu gledalcev, so nekatere oddaje (Utrip, Zrcalo tedna, Intervju) vrnili na TV SLO 1.

• V VRTINCU LJUBEZNI

Kljub znatni finančni injekciji v nadaljevanko V vrtincu ljubezni, ki naj bi prinesla množice gledalcev, se to ni zgodilo zaradi »genialnega« programiranja popoldanske nadaljevanke v čas, ko je možnost, da dosežeš gledalca telenovele, praktično nična. Spremembe terminov predvajanja nadaljevanke zaradi športnih prenosov so k slabi gledanosti še dodatno prispevale. Če bi nadaljevanko dali v popoldanski čas na TV SLO 1 ali v čas pred ali po Prvem Dnevniku, bi imela več možnosti, da bi dosegla višjo gledanost. Obenem vemo, da je bila ista nadaljevanka na sporedu TV 3 že leta 2008 – javna TV si ob obilici dolgosteznih nadaljevank, ki so na voljo na trgu, take poteze ne bi smela privoščiti.

• PANORAMA

Mirno lahko zapišemo, da bi vodstvo vsake televizije bilo na cesti, če bi si dovolilo take hude strokovne napake.

1. Najprej sam začetek oddaje. Zagnali so drago promocijo (jumbo oglasi, manjši oglasi vsepovsod) in, pozor, oddajo zapisali v spored, potem pa oddaje ni bilo. Nekaj časa ni bilo niti pojasnila, opravičila, zakaj oddaje ni. Preprosto je ni bilo.
2. Čez dobra dva meseca, ob najbolj neprimernem času, konec jesensko-spomladanske sezone, je oddaja končno ugledala luč sveta. O kakovosti in odmevnosti projekta, ki je že močno okrnjen, priča tudi gledanost.

• UKINITEV ZVEZDANE

Ko imaš oddajo, ki je odlično gledana, kljub temu, da se njen začetni čas ves čas spreminja, ki jo velikokrat ponavljaš, ker si več kot določene količine oddaj ne moreš privoščiti, je preprosto ne ukineš. Sploh ko si izračunaš, koliko te stane in koliko klikov, to je spletnega potenciala ima. Ob njej zgradiš spletno skupnost in z njo delaš, oddajo nadgrajuješ z dodatnimi dejavnostmi, ne pa, da jo ukineš. Ob ukinitvi so gledalci protestirali, pa jih vodstvo ni slišalo.

• ŠPORTNI PRENOSI

Ob višanju cen za pravice za športne prenose ima TV SLO 2 sicer zagotovljeno še kakšno zimsko smučarsko sezono in olimpijske igre, bi pa bilo treba najti način, kako priti do več pravic. Na tem področju je delal že bivši generalni direktor skupaj z bivšo direktorico televizije in če bi novi generalni direktor ne samo izvrševal želja bivše vlade, ampak od nje tudi kaj dobil, bi bilo s športnimi pravicami lažje. Tako pa je prejšnja vlada Janeza Janše stanje na področju športnih pravic samo še poslabšala z izničenjem dokumenta vlade Marjana Šarca. 

7. TELEVIZIJA SLOVENIJA 3

TV SLO 3 je edini ohranil enako gledanost, je pa vprašljivo to, da njen signal prenaša Nova24TV, ki ni televizija posebnega pomena, pač pa navadna strankarska televizija. Toda to ni stvar tega dokumenta, pač pa parlamenta.

Programska škoda, ki jo merimo v tisočih gledalcih, je velikanska in jo bo težko popraviti. Igranje s programom tudi sicer – jasno je, da je nadzor nad tonom in kakovostjo slike postal rutinski, da promocijske napise na ekran umeščamo po rutini, ne pa vsebinsko, da v program umeščamo oddaje glede na želje prišepetovalcev, skratka, jasno je, da se s programom leto dni nihče strokovno ni ukvarjal. Zato še enkrat vprašanje: kako bodo generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, Programski svet RTV Slovenija in Nadzorni svet RTV Slovenija ukrepali ob »zgodovinsko« najnižji gledanosti in velikanski programski škodi?