Kaj storiti, ko se nad javni medij zgrneta nestrokovnost in politikantstvo? Kako ravnati, ko steče sistematična razgradnja informativnega poslanstva RTV? Se prodati za malenkost boljše plače, ždeti v kotu in molčati?
Vodstvo RTV Slovenija z zlorabo hišne PR-službe in podporo »prijateljskih« medijev še kar širi neresnice, da stavka le peščica nezadovoljnih zaposlenih in zavaja javnost, da je treba proteste razumeti kot nekakšen politični obračun. Nič od tega ni res.
Novinarski kolektiv je na drvenje v prepad sprva opozarjal po ustaljenih poteh, z apeli na nadrejene in vodstvo, pričakujoč, da bodo sprevideli svojo zmoto. Brez uspeha, saj ni bila zmota, ampak načrt. Ob tem spoznanju je kar 134 od 143 zaposlenih v Informativnem programu Televizije Slovenija z obsežnim gradivom in argumenti pozvalo Programski svet, naj zavrne uničujoče poteze vodstva. Zopet nič, saj so bili svetniki le glasovalni stroj in del načrta. Kaj je po ukinjanju oddaj, slabitvi uredništva, ustanavljanju vzporednega programa, nestrokovnih kadrovskih rošadah in političnih pritiskih sploh preostalo kolektivu, ki ostaja zavezan javnosti?
PODREDITEV
Lahko bi se podredili nestrokovnemu in netransparentnemu vodenju in urejanju v Informativnem programu Televizije Slovenija. In zato prejeli višje plačne razrede in druge delovne ali še kakšne dodatne nagrade za nekritično opravljanje svojega dela in promoviranje »strankarske« agende. Lahko bi se torej odločili za veliko manj skrbi, mirne delovne dneve, boljši gmotni položaj … Pa bi se zjutraj lahko pogledali v ogledalo?
UPOR
Druga možnost zoper nestrokovno lomastenje in politično podrejanje javnega medija je bil upor, ki je s seboj prinesel pritiske, šikaniranje, javne napade privržencev in portalov določene stranke, grožnje in poniževanja od nadrejenih, manipulacije vodstva RTV Slovenija ter z vsem tem obremenil zdravje zaposlenih in njihove družine. Ob zavedanju, da bi jim bilo veliko lažje, če bi se podredili, izvajali neprofesionalna naročila, se zatekali k samocenzuri in čakali, da pridejo boljši časi.
Podreditev bi bila odločitev za osebno udobje, a tudi nadaljnjo politizacijo javnega medija.
Upor prav nasprotno pomeni težjo pot, a pomeni tudi depolitizacijo RTV Slovenija. Nikogaršnji hlapci!
Odločitev za stavko v že tako negotovih okoliščinah doma in v svetu po dveh letih epidemije in začetku vojne v Ukrajini ni bila lahka, a za novinarje in druge ustvarjalce RTV-vsebin, ki so zavezani javnemu poslanstvu profesionalne, verodostojne in sodobne RTV Slovenija, je bil upor edina možnost.
TUKAJ je tudi 10 ZAvez Kolektiva RTV SMO za boljšo prihodnost RTV Slovenija ter slovenske države in družbe.
OZADJE
Zaposleni na RTV Slovenija so prebrodili že neštete viharje. Informativne vsebine so bile vedno v ospredju zanimanja javnosti in najbolj na udaru politike. Strankarska politika, ki je do zdaj imenovala večino članov Programskega in Nadzornega sveta, je skušala ta vpliv s svojimi podaljški vedno pretopiti v programske vsebine. Pred notranjimi in zunanjimi pritiski so bili vedno prva obrambna linija uredniki. Ta obrambna linija je političnemu vmešavanju in nestrokovnim posegom vodstva v zadnjem letu na stežaj odprla vrata. Rušenju temeljev javnega medija, ki je sestavni del demokratične družbe, se je bilo treba upreti!
Po političnem prevzemu Nadzornega sveta in nato dokončnem prevzemu Programskega sveta – prosto po svetniku Kmetiču: mi se prej vse zmenimo in potem nas 21 glasuje kot en mož – ter ustoličenju generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, ki je bil pred tem predsednik Nadzornega sveta, se je začel uresničevati načrt razgradnje in uničenja javnega medija. Sledila je razrešitev Natalije Gorščak s položaja direktorice televizije, zaradi »zgodovinsko« najnižje gledanosti televizije – kot je senzacionalistično navedel Grah Whatmough. Vlogo grobarja Informativnega programa Televizije Slovenija so dodelili v. d. direktorja televizije Valentinu Arehu, ki je njihov načrt pretopil v Programsko-produkcijski načrt (PPN) za leto 2022. Zaradi drastičnega posega v Informativni program je protestno odstopila odgovorna urednica tega programa Manica Janežič Ambrožič, za njo pa še uredniki treh glavnih redakcij Dejan Ladika, Meta Dragolič in Mitja Prek. Potem, ko so bila izčrpana vsa sredstva notranjega dialoga, je Kolektiv Informativnega programa Televizije Slovenija pripravil izčrpno gradivo in z argumenti vodstvo in programske svetnike pozval, naj se odrečejo pogubnemu PPN-ju, ki spodjeda poslanstvo javnega medija, nedopustno krči pravico javnosti do informacij o dogajanju doma in po svetu ter tako televizijski Informativni program potiska na rob relevantnosti. Poziv je podpisalo kar 134 od 143 zaposlenih v Informativnem programu Televizije Slovenija.
Kolektiv Informativnega programa je konstruktivno sodeloval na pogovorih z vodstvom, a so bili rezi v informativne vsebine po vsakem sestanku hujši, skrivaško pa se je pripravljala Panorama – vzporedni informativni program na drugem sporedu. Generalni direktor je bil z vsemi argumenti Kolektiva podrobno seznanjen, a ni prisluhnil niti enemu. Na enem izmed sestankov sta Valentin Areh in Andrej Grah Whatmough tudi zatrdila, da bosta ob morebitnem polomu vseh predvidenih sprememb, s katerimi naj bi tudi ali predvsem dvignili gledanosti, prevzela odgovornost. V letošnjem prvem polletju je bila gledanosti Televizije Slovenija še nižja od lanske! Kdo bo prevzel odgovornost? Bodo namesto storilcev spet krivi tisti, ki na zlo opozarjajo?
O napakah, zavajanjih in posledicah nestrokovnih odločitev več TUKAJ in TUKAJ.
Kolektiv RTV SMO 