Kako se odzvati na »neverjeten« cunami – prosto po direktorju Televizije Slovenija Urošu Urbaniji – pritožb nad poročanjem Informativnega programa Televizije Slovenija o nedavnem Shodu za življenje pred Državnim zborom? Če imaš za direktorja »zasvojenca« z analizami, ki lahko svoje »analitične« zapiske o novinarskem poročanju RTV Slovenija zdaj utrjuje še s pozicije moči svojega položaja, nikakor drugače kot z – novo analizo.
Urbanija od uredništva televizijskega Informativnega programa zahteva dodatna pojasnila, saj se čuti dolžnega odgovoriti pritožnici S. H., ki je na televizijskega direktorja, odgovorno urednico Jadranko Rebernik, več urednikov oddaj, varuhinjo in Programski svet RTV-ja naslovila protest, ker prireditev Shod za življenje naj ne bi dobila dostojnega mesta in pomena v osrednjih informativnih oddajah Televizije Slovenija. To pa zato, ker je bilo o dogodku poročano »samo v televizijskem Dnevniku ob 19. uri«, in še to «pomanjkljivo«, piše pritožnica. Da bi ubranil čast in dobro ime ter ugled javnega medija, kar sicer počne glasno, predano, neizprosno in vsakodnevno, Uroš Urbanija od odgovorne urednice Jadranke Rebernik in očitno še od vseh drugih, ki jim je poslal sporočilo, pričakuje »celovito analizo, da smo delo opravili profesionalno.« Da mu je bistveno manj mar za pritožbo (pritožbe) in pritožnico ter za omenjeni dogodek, bistveno bolj pa za vnovično obračunavanje z uredništvom Informativnega programa Televizije Slovenija, razkriva že drugi odstavek njegove zahteve: ne samo analizo, pripravi naj se »primerjalno analizo, kako se je podoben dogodek pokrivalo pod prejšnjo vlado, torej kako se je pokrivalo prvi protestni shod leta 2020 na Trgu Republike (mislim, da je bilo aprila).« Urbanija se res trudi, kako bi vedno znova »dokazoval«, kako da »nepravoverni« del uredništva Informativnega programa Televizije Slovenija ideološko prezira določene teme in jih meče iz svoje dnevne agende.
V svojem ukazovalnem tonu Urbanija še zahteva, naj analiza vsebuje »tudi morebitne predhodne najave enega in drugega dogodka v informativnih oddajah pred dogodkom,« odgovor pa da pričakuje do tega petka. Smo omenili, da direktorska funkcija takega neposrednega vmešavanja v programske odločitve ne omogoča, še manj pa naročanja kakršnih koli analiz poročanja ali vmešavanja vanj! Zato je Urbanija z »hočem analizo« znova prekoračil svoja pooblastila za obračun z ustvarjalci Informativnega programa. Prav tako nedopustno je, da mu odgovorna urednica Jadranka Rebernik to tako zlahka dopušča in ne zaščite uredniške avtonomije, tudi svoje. Nesprejemljivo je tudi, da je Urbanija med interne prejemnike njegove zahteve po analizi dodal tudi pritožnico.
Analize se imenujejo analize, ker je potrebno analizirano materijo podrobno preučiti. Kaj šele poglobljene analize. To traja dlje kot do »tega petka«. Razen če seveda niso namenjene točno določenim ciljem. Nadaljnjim pritiskom na zaposlene.