Po štirih pogovornih oddajah RTV Slovenija danes in jutri gledalcev nič več ne more presenetiti. Namen oddaj je več kot očiten, in sicer malikovanje “generalnega vodstva”, vloga voditeljice in urednice Vide Petrovčič pa tudi – v zadnjo oddajo, 18. oktobra, si je v studio pripeljala svojo šefico Jadranko Rebernik in se zato še bolj potrudila, da je pristavila svoj lonček k diskvalifikacijam kolegov.
ZAKAJ SE »TA PARLAMENT PORIVA STRAN«?
Vida Petrovčič pri »kritičnem« obravnavanju novega Zakona o RTV-ju rada ponavlja tezo, da bodo gledalci in poslušalci po novem izključeni iz »programskega« sodelovanja v Svetu RTV-ja ter da večje število predstavnikov zaposlenih pri upravljanju RTV-ja vodi v nekakšno »samoupravljanje«. Po novem zakonu bo 29-članski Programski svet in 11-članski Nadzorni svet RTV Slovenija nadomestil 17-članski Svet RTV-ja, v katerem bo 6 članov iz vrst zaposlenih. Preostalih 11 pa bodo tudi na podlagi javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik Republike Slovenije (predstavnika verskih skupnosti), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Nacionalni svet invalidskih organizacij in Varuh človekovih pravic Republike Slovenije.
Tudi Vido Petrovčič očitno zelo moti, da po novem parlament ne bo več potrjeval članov Sveta RTV-ja ali kot pravi: »Slovenija je parlamentarna demokracija in zdaj na nek način se ta parlament poriva stran.« A gost, dr. Žiga Turk, je Petrovčičevo hitro opozoril, zakaj so se zbrali oziroma kaj je namen oddaje: »Mi se pravzaprav tukaj pretvarjamo, da je tukaj neka debata o tem, kakšni naj bi bili organi upravljanja RTV-ja, pa od kod naj bi kdo prišel v kakšen svet in tako naprej, v resnici bi do te spremembe, do tega zakona prišlo samo zato, da se najde izgovor, da bi lahko zamenjali vodstvo, ki vladajoči politiki ni všeč.« Vida Petrovčič ni ugovarjala.
V zdajšnji 29-članski Programski svet RTV-ja, ki je glavni vir političnega vpliva in v zadnjem času tudi neposrednih pritiskov na ustvarjalce, Državni zbor imenuje kar 21 članov: 5 neposredno na predlog političnih strank in 16 na predlog civilne družbe oziroma gledalcev in poslušalcev.
Anomalija je že zdajšnje zastopstva političnih strank, saj sta med peterico le 2 člana, ki zastopata parlamentarne stranke in še to iz opozicijskih vrst (SDS: Jožef Jerovšek, NSi: Maja Lapornik), medtem ko so 3 člani imenovani na predlog strank, ki v parlamentu nimajo več svojega predstavnika (SNS: Vane Gošnik, SMC: Anuša Gaši, DeSUS: Dejan Cesar). Vendar pa je pri teh članih razvidno vsaj to, da so tam na predlog politike.
Groba politizacija pa se je zgodila zaradi posrednega, prikritega vdora ene ideološke opcije prek zastopstva civilne družbe. Skozi “civilnodružbena” vrata so v Programski svet tako prišli naslednji »nepolitični« člani: Slavko Kmetič, Peter Gregorčič, Alenka Gotar, Alojz Bogataj, Leon Oblak, Ivan Štuhec, Janez Juhant, Matevž Tomšič, Jurij Pavel Emeršič, Klara Remec.
Poglejmo nekaj omrežij:
Omrežje SDS: poleg svetnika na predlog SDS-a JOŽEFA JEROVŠKA še:
- ALENKA GOTAR – na predlog društva Rusalka; kandidatka za poslanko na listi SDS-a leta 2018, potem svetovalka v kabinetu ministra za kulturo Simonitija;
- SLAVKO KMETIČ – na predlog Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve; dolgoletni član SDS-a;
Omrežje NSi: poleg svetnice na predlog NSi-ja MAJE LAPORNIK še:
- PETER GREGORČIČ – na predlog društva FOKUS 2031, ustanovitelj društva: Lojze Peterle, zastopnik od leta 2022 Marko Balažic, predsednik SLS-a;
- ALOJZ BOGATAJ – na predlog Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane; kandidat NSi-ja za župana Škofje Loke;
- LEON OBLAK – na predlog civilne družbe; predavatelj na Biotehniški fakulteti in besedilopisec, govorec na strankarskih dogodkih NSi-ja (Zbor za vrednote).
Omrežje ZBORA ZA REPUBLIKO – krovne organizacija desnih ideologov:
- IVAN ŠTUHEC – na predlog Zbora za Republiko; podpredsednik Zbora za republiko;
- MATEVŽ TOMŠIČ – na predlog Zbora za Republiko; član Zbora za republiko, prodekan FUDŠ, komentator Nove24TV;
- JANEZ JUHANT – predstavnik verskih skupnost na predlog predsednika RS; član Zbora za republiko, teolog, klerik;
- JURIJ PAVEL EMERŠIČ – na predlog poslušalca in gledalca Mitje Štularja, člana Zbora za republiko, člana stranke SDS in nekdanjega predsednika Programskega sveta; teolog in zgodovinar;
- KLARA REMEC – glavna tajnica na Fakulteti za uporabne družbene študije dekana Boruta Rončevića, ki je tudi predsednik Nadzornega sveta RTV-ja in aktivist v Odboru 2014 za »osvoboditev« Janeza Janše; na FUDŠ-u predava tudi Matevž Tomšič, prodekanja te fakultete Tamara Besednjak Valič pa je članica Nadzornega sveta RTV-ja na predlog SDS-a.
Omrežje RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE
- Klerika Janez Juhant in Ivan Štuhec, alumni Teološke fakultete Jurij Pavel Emeršič ter katoliška laika Leon Oblak iz omrežja NSi-ja in skavtski aktivist Žiga Kušar.
Omrežje Aleksandre Pivec: poleg svetnika na predlog DeSUS-a DEJANA CESARJA še:
- ANDREJ PREBIL; menedžer v Sava Turizmu in Turistično-gostinski zbornici, svetovalec propadle šefice DeSUS-a in ministrice v Janševi vladi Aleksandre Pivec.
Omrežje KATEDRALE SVOBODE
- IVAN KRAMBERGER ml.; član senata Fakultete za državne in evropske študije, t. i. Jambrekove fakultete; Peter Jambrek, prvi predsednik Zbora za republiko, je bil med “stebri” Katedrale svobode, “intelektualnih” podpornikov vlade Janeza Janše, v kateri je bila tudi Romana Jordan, nekdanja evropska poslanka iz SDS-a in članica štaba predsedniškega kandidata Anžeta Logarja.
OMREŽJA IN SLEPOTA VODITELJICE
Škoda, da Vida Petrovčič recimo teh imenovanj ni izpostavila ali vprašala goste, koliko gledalcev in poslušalcev po njihovem mnenju zastopata društvo Rusalka in Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane? Škoda, da ni izpostavila ali izrisala teh omrežij ali vprašala, zakaj je Državni zbor potrdil kar dva člana na predlog Zbora za republiko in še kakšna podrobnost bi se prav gotovo našla. Raje je nekdanjega predsednika Programskega sveta dr. Staneta Grando »naivno« vprašala, kaj »se v bistvu dogaja v tem programskem svetu, da je taka bitka za ta programski svet?« Granda je bil pripravljen in hitro odgovoril, da se je od njegovih časov »silno okrepila nestrpnost. Namreč, če pogledate tako približno, okrog dva odstotka zaposlenih maltretira večino delavcev Televizije.« Vida Petrovčič ni ugovarjala.
Tudi ko je Granda nadaljeval z napadom na novinarje, češ da gre za »eno skupino nestrpnežev, ki hočejo po vsej sili dopovedati, da vedo več kot drugi, predvsem pa se popolnoma zanemari vpliv gledalcev,« se Vida Petrovčič ni postavila za kolege. Ni povedala, da so bila njihova opozorila očitno na mestu, saj je moralo »generalno vodstvo« že večkrat popravljati Programsko-produkcijski načrt (PPN). Ni povedala, da so bile oddaje Utrip, Zrcalo tedna, Intervju po nekaj tednih povsem neargumentirane premestitve na drugi spored spet vrnjene na prvega, da so ukinjena jutranja Poročila z oktobrom spet obujena, da je »velikopotezni« projekt Panorama že po nekaj mesecih v izdihljajih, da je vodstvo v nasprotju s PPN-jem in kljub številnim pozivom gledalcev umaknilo Studio City. Prav tako ni povedala, da je gledanost televizije v zadnjem letu padla, in to kljub velikim projektom, kot so olimpijske igre in državnozborske volitve. Morda pa je Granda opisoval »generalno vodstvo«?
Nekdanji predsednik Programskega sveta, scenarist in režiser Miran Zupanič pa je jasno povedal, da »to, kar se je zgodilo po letu 2020, pomeni neko novo fazo političnega boja, kjer je en del političnega prostora prevzel nadzor, če tako rečem, nad vrhom ali pa dobršnim delom te javne radiotelevizije, ne samo televizije seveda« in dodal, da bi morala biti RTV Slovenija predvsem gradnik skupnosti.
KMETIČEVA LAŽ
Potem je Vida Petrovčič v debato vključila še odgovorno urednico Informativnega programa Jadranko Rebernik. Najprej jo je vprašala glede programskega svetnika Slavka Kmetiča, ki je na neki javni tribuni pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami govoril, kako da je v stalnem telefonskem stiku z Rebernikovo glede programa. Rebernikova je Kmetiča postavila na laž – »takšnega pogovora ni bilo. Mi smo seveda o tej zadevi imeli tudi debato na Programskem svetu, mislim, da smo tam kar razčistili stvari. Tudi gospod Kmetič se je na nek način opravičil za vse skupaj.« Vida Petrovčič se ni nič razburila, kako lahko programski svetnik kar tako laže. Prav tako ni nekdanja predsednika Programskega sveta dr. Grande ali Zupaniča vprašala, ali je takšno ravnanje primerno za člana Programskega sveta in ali bi moral nemudoma odstopiti. Škoda. Potem je Rebernikova še dodala: »Tudi če pride do nekih klicev, želja, pobud, je odgovorni urednik tisti, ki mora poskrbeti, da stvari ne gredo navzdol do novinarjev, da novinarji tega preprosto ne čutijo in da se seveda take stvari ne odražajo na programu.« Škoda, da je recimo interni dopis voditeljice Tarče kar sama posredovala Bojanu Požarju.
NOVA ZAVAJANJA O UKINITVI STUDIA CITY
Spet je »generalno vodstvo« tudi dobilo prostor, da ponavlja svojo resnico o umiku oddaje Studio City. Rebernikova sicer pravi, da je pogodbo z Marcelom Štefančičem nameravala podaljšati, a je potem prišlo do tisti znamenitih Štefančičevih besed, predvsem pa, da je voditelj Studia City »takrat dajal izjave, da so ukinjeni, da niso vedeli, da bo prišlo do te programske spremembe, skratka, zadeva je šla v prevelike … Preveliko … Kako bi rekla? Dobila je prevelik odmev v napačno smer oziroma v netočno smer.« To seveda ni res in Vida Petrovčič, če bi se spomnila ali preverila, bi lahko brez težav ugovarjala. Rebernikova namreč pravi, da je bil pred volitvami Studio City umaknjen zaradi načrtovanih predvolilnih soočenj. Ne pove pa, da so bila v PPN-ju soočenja predvidena na drugem sporedu, torej ni bilo predvideno, da bodo v terminih Studia City. Kot rečeno, Vida Petrovčič neprepričljivim argumentom »generalnega vodstva« glede umika Studia City tudi tokrat ni ugovarjala.
SKRB ZA KATOLIČANE
Vida Petrovčič se odločno bori tudi za večjo zastopanost verskih skupnosti v Svetu RTV-ja, kot ga predvideva novela zakona. Zelo rada namreč izpostavlja, da bodo imele po novem verske skupnosti le enega predstavnika v Svetu RTV-ja, ki ga bo – tako kot do zdaj – izbral predsednik države. Po zdajšnjem zakonu imajo verske skupnosti v 29-članskem Programskem svetu dva predstavnika, po novem bi imele v 17-članskem Svetu RTV-ja enega. Vido Petrovčič pa skrbi tudi »prisotnost« katoličanov v televizijskih in po novem še v radijskih programih. Tako je odgovornega urednika 1. programa Radia Slovenija Danijela Posleka malce nenavadno vprašala, zakaj v aktualni dnevni pogovorni oddaji Studiu ob 17-ih »ni specifično prav kakšnega katoličana? Zakaj so oni porinjeni v neke getoizirane oddaje?« Poslek ji je odgovoril, da to ne drži in da prav zdaj pripravljajo Studio ob 17-ih o katoliški sinodi in da je na praznike Studio ob 17-ih vedno posvečen tem vsebinam.
Nekoliko pozneje pa se na to temo takole odzval tudi nekdanji predsednik Programskega sveta Miran Zupanič: »Jaz sem katoličan in se niti malo ne čutim izključenega iz te družbe in me, moram reči iskreno, iritira, da nekdo drug reče, katoličani smo pa, ne vem, tako rekoč drugorazredni državljani. Prosim, govorimo vsak v svojem imenu. In ne posplošujmo.«
REBERNIK: »NEKA OMEJENA, MANJŠA SKUPINA KOLEGOV«
Gotovo sta imeli Vida Petrovčič in Jadranska Rebernik kar nekaj pogovorov o tem, kako bi se lotili upora in opominov v Informativnem programu TV Slovenija. Za iztočnico sta izkoristili vprašanje gledalca o pokrivanju dogodkov in umeščanju vsebin v program. Vida Petrovčič se je malo »pošalila«, češ če bi Rebernikova rekla, da je nekaj treba objaviti, bi potem sodelavci rekli, da je ona to naročila in je »izzvala« odgovorno urednico Jadranko Rebernik: kako torej poteka ta komunikacija med uredniki in novinarji v tem nekem »toksičnem okolju«. Rebernikova je odgovorila, da na sestankih ne čuti »neke toksičnosti, ker se s kolegi sicer razumem dobro in tudi dobro sodelujemo. Mislim, da to, kar se tukaj dogaja, je mogoče neka omejena, manjša skupina kolegov, ki pelje tudi stavko, ki se je odločila, da bo tukaj šla v to smer.« Rebernikova se je torej zatekla k PR-navodilom »generalnega vodstva«, da gre le za peščico nezadovoljnih zaposlenih. Vida Petrovčič ni ugovarjala.
Potem je bila na vrsti še škoda, ki naj bi jo RTV-ju z različnimi komentarji na spletu povzročali tudi zaposleni. Vida Petrovčič pri tem TV(it) direktorja Uroša Urbanije ni izpostavila, očitno bi kaznovala le kolege, saj je Rebernikovo vprašala: »Pričakujete vi kakšne sankcije? Jaz recimo osebno bi pričakovala.«
Odgovorna urednica Jadranka Rebernik je »priznala«, da kolegov pred sankcijami vodstva ne more zaščititi: »To je na vodstvu. Kot vidimo, seveda sankcije na drugi strani niso dobro sprejete, tudi okoli teh opominov je bilo kar nekaj pogovorov pri nas, na različnih nivojih, in zadeve so pač prišle tako daleč, da se je vodstvo tukaj odločilo tako, kot se je. Gotovo to ne pripomore k umirjanju razmer, zato je tudi moje delo toliko težje, ker moram nekako z vsemi imeti komunikacijo.« Vida Petrovčič ni ugovarjala.
PETROVČIČ: RADIO GA GA »NAPADA LASTNO HIŠO«
Vido Petrovčič pa je vznejevoljilo stališče odgovornega urednika 1. programa Radia Slovenija Danijela Posleka o komuniciranju zaposlenih na spletu: »Jaz mislim, da je nesprejemljivo, da kdorkoli od odgovornih urednikov navzgor do svojih zaposlenih komunicira preko Twitterja, preko Facebooka in podobno, jih žali, če je možno. Mi se moramo tega vzdržati. Jaz razumem, da je to skušnjava, ampak to dela ogromno škodo hiši kot taki.«
In Vida Petrovčič je ugovarjala: »Ampak, imate pa oddajo Radio Ga Ga recimo, ki pa dejansko napada tudi lastno hišo.« Poslek je Petrovčičevi mirno odgovoril: »Ampak Radio Ga Ga je satirična oddaja, mi vemo, kaj pomeni satira v javnem prostoru, in Radiu Ga Ga očitati, da napada hišo, potem mu moramo očitati, da napada tudi to in ono politiko. Še enkrat, gre za satiro in pravila pri satiri so zelo, zelo jasna.« In Vida Petrovčič to zelo dobro ve, ampak če je treba izkoristiti priložnost za udarec po Radiu Ga Ga, jo je treba pač izkoristiti.
PREPOVEDANE TEME
Vida Petrovčič tudi rada namiguje o »prepovedanih« temah na RTV Slovenija. Za nekatere pravi, da so odsvetovane, »zdaj ne bom rekla prepovedane, ampak cepiva, cepljenje, še pred covidom, splav, vse take teme so bile, to ne bomo, ali pa recimo dvom v podnebne spremembe.« Zagotovo bo lahko pod odgovorno urednico Jadranko Rebernik o vseh teh temah pripravila izčrpne, verodostojne oddaje. Morda bi lahko pripravila tudi pluralno oddajo o volilni pravici za ženske.
Ko je o občutljivih in »prepovedanih« temah povprašala režiserja Mirana Zupaniča, pa je imel ta počasi že dovolj sprenevedanja: »Jaz sem bil povabljen sem in sem mislil, da se bomo več pogovarjali o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija, tako da dovolite, da najprej povem nekaj o tem. Mislim, da je ta novela nujna, ker se ne ukvarja samo z menjavo kadrov, kot pravijo tudi nekateri navzoči, ampak tudi odgovarja na eno veliko, veliko upravljavsko dilemo. To je ta razklanost med sedanjim Programskih svetom in nadzornim organom oziroma Nadzornim svetom, kjer prihaja do ene paraliziranosti odločanja, kajti programci odločajo o programu, nimajo pa nobene besede o denarju … Tukaj se na ta način ta, bom rekel razklanost, paradoksalna na nek način, sestavi skupaj in se torej sistem postavlja bolj funkcionalno.«
PETROVČIČ: »ULETELI SO V STUDIO«
Potem pa se je Zupanič dotaknil še zadnjega dogajanja v Informativnem programu in opominov pred odpovedjo delovnega razmerja, ki so jih prejeli zaposleni.
MIRAN ZUPANIČ: »Jaz se res ne morem strinjati s tem, da je prišlo do neke običajne menjave bolj recimo levih, če uporabim to vašo terminologijo, z bolj desnimi. Zgodila se je, oprostite, ena radikalna, po moji percepciji, ena radikalna sprememba, ki sega globoko v tkivo najprej te ustanove, in če bo šlo tako naprej, kompletne družbe. To je dejstvo. Ne vem, v katerem obdobju je imelo 38 novinarjev opomin pred tem, da izgubijo službo. Mislim, mi se ne moremo delati, da je to neko normalno stanje.
In tukaj je Vida Petrovčič prvič v oddaji odločno ugovarjala in skočila Zupaniču v besedo ter razgalila vso svojo nesolidarnost s šikaniranimi kolegi v Informativnem programu.
VIDA PETROVČIČ: Ampak, tudi nikoli niso takole uleteli v studio, mogoče bi zdajle lahko tudi uleteli, to je bilo tudi prvič.
Kot nekdo, ki zelo dobro pozna razmere in razmerja na TV Slovenija, je tak poseg Vide Petrovčič v posmeh vsem prizadevanjem za profesionalno in verodostojno javno radiotelevizijo.
MIRAN ZUPANIČ: Že samo to, da ljudje, ker jaz približno tudi poznam mentaliteto ljudi na RTV Slovenija, da se tako kategorično postavijo, morajo biti za to zelo, zelo močni razlogi. Se pravi, nekako se mi zdi, da se te ene stvari vendarle tukaj danes malo preveč relativizirajo.
Da, res je. »Generalno vodstvo« že ves čas skuša prikazati, da gre za peščico nezadovoljnih, ki ob tem še kršijo hišni red. In Vida Petrovčič pri tej relativizaciji nestrokovnega in političnega prevzema RTV Slovenija, žal, kljub vsem svojim dolgoletnim izkušnjam popolnoma nekritično pomaga. Celo dr. Žiga Turk je ob koncu oddaje pozval k umiritvi razmer in da tudi »vodstvo ne bi pretiravalo.« Ko je Vida Petrovčič še odgovorno urednico Jadranko Rebernik povprašala, kaj se bo zdaj po vsem tem dogajalo, pa se je ta odločila, da se bo malo pohecala: »Če bi lahko odgovorila na to vprašanje, bi verjetno delala kje drugje in več zaslužila.« Vida Petrovčič ni ugovarjala.
Kolektiv RTV SMO 