Uroš Urbanija je končno priznal, da je kriv za vse. V intervjuju za Siol je namreč izjavil: ”Direktor televizije je v osnovi kriv za vse, kar je narobe na televiziji. Efektivne moči pa nimam tako veliko, kot si nekateri predstavljajo.”
Vemo, da v njegovem dojemanju sveta zgornja izjava drži in da se sam vidi kot žrtev, ki nima prave moči, drugi pa mu pripisujejo krivdo. Intervju je v njegovem slogu poln zavajanj, laži in sprevračanja dejstev, zato se bomo posvetili raje njegovim kariernim dosežkom, ki jih je uredništvo SIOL-a navedlo v posebnem okvirčku.
Kariero je res začel v Vatikanu, kjer pa je deloval kot turistični vodič in od tam poročal za Družino.
V času dela na STA ni pustil za sabo nobene vidne novinarske ali uredniške sledi, je pa prišel v spor z direktorjem Veselinovičem, za kar se mu je kasneje, ko je postal direktor UKOM-a, maščeval z neplačevanjem računov in izčrpavanjem agencije in predvsem tam zaposlenih novinarjev.
Že ob prihodu v MMC je dobil samo en glas podpore. Kasneje je prišel v spor s celotno redakcijo in tudi drugimi enotami, tako da je po spremembi Statuta RTV-ja zapustil MMC. V javnosti je to skušal prikazati kot napad levičarjev nanj in je ob odhodu s položaja odgovornega urednika MMC-ja vložil kazensko ovadbo zoper devet novinarjev MMC-ja in takratnega generalnega direktorja RTV Marka Fillija. Ljubljansko tožilstvo je ugotovilo, da ovadba ni utemeljena, in jo v celoti zavrglo.
Delo je nadaljeval v ”bolj desni” redakciji Planeta, kjer pa je prav tako prišel v spor s sodelavci in tudi ”njegovi botri” so spoznali, da je problem v Urbaniji in ne v ”levih” sodelavcih. Zato so ga kmalu odpustili.
Ob ustanovitvi Nove24TV je bil njen prvi odgovorni urednik, ampak tudi tam ga niso dolgo gledali. Sreča se mu je nasmehnila, ko takratni predsednik vlade ni bil zadovoljen z v.d. direktorja UKOM-a Mirom Petkom in je dobesedno z Velike Planine poklical Uroša Urbanijo. Njegov mandat na čelu UKOM-a so zaznamovali stalni spori z novinarji, zaradi neplačevanja STA-ja pa je Janševi vladi povzročil velikansko škodo, saj dosegel ni ničesar, neplačevanje agencije pa so obsodili tako politiki v vrhu EU kot strokovna novinarska združenja.
Ko mu je v tretje uspelo oddati pravilno izpolnjeno vlogo, je postal direktor Televizije. V svoji maniri je najprej napovedal umiritev razmer, kar je seveda pomenilo ustvarjanje novih in novih konfliktov. Nadaljuje z žaljenjem sodelavcev prek družabnih omrežij, grožnjami z odpovedmi in vmešavanjem v uredniško in novinarsko delo.
Skratka, če se je s pomočjo prijateljskega SIOL-a skušal predstaviti kot uspešen urednik in direktor ter napovedal, da ima pred sabo še slaba štiri leta trdega dela, njegov resnični življenjepis kaže, da je bil na vseh delovnih mestih neuspešen.
Kako uspešen je pri delu v svoji postranski dejavnosti, oddajanju koč na Veliki Planini, ne vemo. Ampak ker mora med delovnim časom menjavati rjuhe in čistiti koče, mu lahko priznamo vsaj pridnost.
Kolektiv RTV SMO 