Poleg generalnega vodstva, katerega člane smo opisali v članku, obstaja še ena ”podskupina”, s katero se je začela afera, kateri je sledila grožnja 38-im sodelavcem z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi – kolegij direktorja TV Slovenija. Če se za sporočili ”generalnega vodstva” skrivajo različni sporočevalci, pa je kolegij direktorja TVS glas enega samega človeka – Uroša Urbanije.
Gremo po vrsti. Ko je Mladina objavila uvodnik Gregorja Repovža z naslovom ”Kriminal na RTV Slovenija”, je to očitno najbolj in predvsem zmotilo Uroša Urbanijo. Zato je, slab teden po objavi uvodnika, za napad izkoristil kolegij direktorja TVS, na katerem sedi 20-30 ljudi, med njimi so odgovorni uredniki, producenti in vodje različnih služb na TVS. Ko so le ti prišli na sestanek, so jih na mizi pričakale kopije Mladininega uvodnika. Urbanija je začel sestanek z retoričnim vprašanjem ”Uvodnik v Mladini ste verjetno že prebrali?” in nadaljeval z napadom na revijo, avtorja in vsebino uvodnika. Nato je prebral v naprej pripravljen zapis, ki ga javnost pozna kot sporočilo za javnost, v katerem se vodstvo RTV odziva na navedbe v Mladininem uvodniku in v katerem tudi piše, da se prekinja kakršno koli poslovno sodelovanje med TV Slovenija in Mladino.
Ko je Urbanija bral ta zapis, so člani kolegija nemo gledali v papirje pred sabo. Urbanija je zaključil branje z novim retoričnim vprašanjem ”Verjetno se vsi strinjate z napisanim?”, čemur je sledila mučna tišina. Za Urbanijeve kolegije tudi sicer ni ravno običajno, da ima kdo kakšno mnenje, kaj šele nasprotujoče. Tišino je prekinilo pokašljevanje Igorja Pirkoviča, ki je v svojem, z ekranov znanem, slogu počasi zamomljal ”…ja, khm, seveda, saj to pisanje Mladine res ni sprejemljivo, khm, bi se jaz strinjal z napisanim….”.
Ostali so skrivali poglede in molče poslušali Urbanijo, ki je napovedal, da bo njegov zapis postal soglasen sklep kolegija direktorja TVS in da ga bodo objavili kot sporočilo za javnost.
Sledila je konspirativna priprava prispevka o tem sporočilu za javnost za večerni Dnevnik, ki ga je odgovorna urednica Jadranka Rebernik skrivala pred urednico Dnevnika Vesno Pfeiffer in voditeljem Dnevnika Sašem Krajncem ter tik pred oddajo zahtevala, da ga objavijo. Ko sta slednja prispevek napovedala, da ga ”objavljamo na izrecno zahtevo odgovorne urednice”, so sledile grožnje Pfeifferjevi in Krajncu, nato podpora sodelavcev obema kolegoma z mirnim stanjem v studiu in nato grožnja z odpovedjo 38-im sodelavcem.
Tako je Urbanijev zapis, ki ga je podtaknil najprej članom svojega kolegija, nato pa še celotnemu vodstvu RTV-ja, povzročil afero, s katero se generalno vodstvo neuspešno bori že dobra dva meseca. Vsem je jasno, da prekinitve poslovnega sodelovanja z Mladino ne more biti, saj poslovno sodelovanje ne obstaja. Vsem je jasno, da urednica in voditelj nista naredila ničesar narobe. Vsem je jasno, da mirno izražanje podpore sodelavcema ni razlog za odpoved. Vsem, tudi generalnemu vodstvu, je jasno, da afera škodi predvsem generalnemu vodstvu, saj so v očeh javnosti zaradi afere nestrokovni, nekompetentni, diktatorski, agresivni. In vsem je jasno, da je Uroš Urbanija še enkrat več s svojim nepremišljenim, maščevalnim odnosom naredil največ škode prav svojim in še posebej svojemu šefu.
Zato ni čudno, da vse te zgodbe izza zaprtih vrat pridejo v javnost. Ker je vsem jasno, da bo Urbanija izgubil in da ni dobro biti na njegovi strani. Zato ima Urbanija prav samo v eni stvari – nikomur med svojim sodelavci na TVS ne more zaupati!
Kolektiv RTV SMO 