Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je vodljiva figura. Pred leti je bil strankarsko vpoklican za člana Nadzornega sveta RTV Slovenija – kot pravi, ga je poklical nekdo iz takratnega SMC-ja. Generalni direktor RTV-ja je postal, ko je bil SMC že v koaliciji s stranko SDS. Ob poslušnem opravljanju strankarskih nalog ga je zdaj premamila še politična vaba: referendumska bitka za lasten generalski stolček.
Pojdimo po vrsti. Vprašajmo se, kako je nek povprečen pravnik brez vodstvenih izkušenj sploh lahko postal generalni direktor tako velikega in pomembnega javnega zavoda. Vsakomur je jasno, da se med vodstvene izkušnje »nikakor ne všteva vodenje sestanka ali vodenje samega sebe, kadar podjetje nima drugih zaposlenih«, kar je črno na belem zapisalo tudi Združenje nadzornikov Slovenije. A so šli tisti, ki o tem odločajo tudi čez to: za omrežja SDS-a in NSi-ja je bila najpomembnejša njegova poslušnost. Ta politika ga je nastavila, zato je zanj nepredstavljivo, da bi politika na RTV-ju izgubila vpliv.
Molk ob poniževanju
Primerov je nešteto. Ko je programski svetnik Slavko Kmetič (SDS) pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami na neki tribuni poniževal novinarje in se hvalisal, kako da ima z odgovorno urednico Informativnega programa Televizije Slovenija Jadranko Rebernik vzpostavljen rdeči telefon, generalni direktor ni protestiral. Zavil se je v molk in pozabil na načelnost. Kar je logično, saj mu prav ta politika omogoča, da še naprej ohranja svoj stolček, pa četudi mora v zameno potrpeti kakšen pritisk in opraviti kakšno umazano nalogo. Figura, ki je lahko na vrhu RTV-ja samo zaradi ugajanja političnim gospodarjem, drugače tudi ne more misliti ali delovati. To je v letu in pol kot generalni direktor RTV-ja večkrat dokazal.
Česa ne razume?
Andrej Grah Whatmough ne razume poslanstva javnega medija. In ne razume, kaj pomeni novinarska in uredniška avtonomija. Zato zlahka podleže politikantstvu. Hrbtenico je upogibal že v navezi z Valentinom Arehom, direktorsko muho nekajdnevnico na čelu Televizije Slovenija, ko je bilo treba vzpostaviti paralelni informativni program, dokončno pa jo je upognil, ko je direktor televizije postal Uroš Urbanija. Novinarji in uredniki so »generalu« nekajkrat skušali argumentirano razložiti, zakaj so načrtovani drastični posegi v televizijski Informativni program pogubni. A v skrbi za lastne koristi ni poslušal in predvsem – ni razumel. Podpisal se je pod Programsko-produkcijski načrt, ki je v slabem letu znižal standarde, verodostojnost in tudi gledanost Televizije Slovenija. Javnemu medijskemu servisu povzroča poslovno škodo. Javno govori, kako da mu je žal, da ni več Studia City, a za ustvarjalce oddaje se ni nikoli zavzel.
Če je treba, se tudi osmeši
A dokler mu politična podpora in kombinatorika zagotavljata stolček na vrhu RTV-ja, je Andrej Grah Whatmough pripravljen storiti vse, da bo ostal »general« – tudi če se profesionalno osmeši. Po izobrazbi je namreč pravnik. Tak pravnik, ki nezakonito razreši direktorico Televizije Slovenija, ker je dobil nalogo, da na direktorski položaj inštalira vodljivega Areha, nato pa politično udarno pest SDS-a Uroša Urbanijo. Tak pravnik, ki pred volitvami spiše mnenje, da je nova stranka Naša dežela nekdanje predsednice DeSUS-a parlamentarna stranka, nova stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba – glavnega izzivalca Janeza Janše na volitvah – pa ni. In mu potem sodišče pove, da je bil v zmoti. Grah Whatmough naredi vse za »strankarske« cilje.
Pohleven in nesamostojen
Andrej Grah Whatmough ni samostojen in avtonomen pri svojem odločanju in delovanju. Namesto njega kadruje stranka SDS, ki je na RTV pripeljala Uroša Urbanijo, za vodjo pravne službe Draga Zadergala (SDS), za urednico dnevno-informativnih oddaj na Televiziji Slovenija Ksenijo Koren – vse zveste sodelavce Janeza Janše. Čeprav je kot predsednik Nadzornega sveta RTV-ja zagovarjal restriktivno kadrovsko politiko brez honorarnih pogodb, zdaj brez težav podpisuje pogodbe za »posebne« nove sodelavce, ki so povsod drugje poniknili, kot so recimo Vine Bešter, Jaka Elikan, Gašper Petovar in Marko Milenkovič, ali pa lačne slave »preverjene« kadre, kot sta voditelja Luka Svetina in Valentina Plaskan. Vse pogodbe, ki so trasirale popoln strankarski prevzem RTV-ja, je podpisoval pohlevni »general«. Samo vprašanje časa je, kdaj bo podpisal še kakšno. Zaradi Andreja Graha Whatmougha se RTV z velikimi koraki oddaljuje od javnega medija.
Odvisnost od prišepetovalcev
»Generalova« lastnost je tudi odvisnost od prišepetovalcev – zunanjih in notranjih. Najbolj zvesta prišepetovalka je Vesna Zadravec, ki je z njegovim vzponom na vrh RTV-ja iz novinarke v Informativnem programu napredovala v programsko direktorico. Ker Grah Whatmough ne pozna hiše in njenih ljudi, mu Zadravčeva tudi pri kadrovskih potezah rada svetuje. Njena zasluga je na primer ustoličenje zakoncev Zupan na pomembna položaja: svojega novinarskega »pomočnika« Florjana Zupana je inštalirala za namestnika odgovorne urednice Jadranke Rebernik, njegovo ženo Marico Zupan Uršič pa za varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev.
Seveda mora Grah Whatmough izpolnjevati vse »želje« direktorja televizije Urbanije. Če TV(it) direktor reče, da je treba novinarje kaznovati, jim Grah Whatmough pošlje opomine pred odpovedjo delovnega razmerja, ker so kršili hišni red. »Generala« pa ne moti, če se Igor Pirkovič, ki mu je zaupal začasno vodenje MMC-ja, več mesecev ne prikaže v MMC-ju. Ko mu celo Rosvita Pesek v stavkokaških Odmevih navede primer pritiska Uroša Urbanije na zaposlene, se Grah Whatmough še naprej spreneveda, da pritiskov ni in jih še kar naprej »išče.« In si še cinično pripne značko RTV SMO, ki je bila del stavkovnih aktivnosti. »General« kot fizična oseba
Zadnja poteza Andreja Graha Whatmougha, da se kot fizična oseba prijavi med organizatorje referendumske kampanje o noveli zakona o RTV-ju, pa je še en dokaz njegovega zavzemanja za nadaljnjo politizacijo RTV-ja. Odprl je tudi profil na Twitterju, na katerem kot fizična oseba že kar tragikomično sporoča, da bo na referendumu obkrožil proti. Zakaj? Ker ga kot »generala« skrbi le to, da bo z uveljavitvijo novele zakona tudi njemu potekel mandat. Če bi v zadnjem letu in pol deloval vsaj približno strokovno, avtonomno, v interesu javnosti in javnega medija, ki ga vodi, in bi se uprl političnemu podrejanju RTV-ja, ga to ne bi skrbelo.
Malo v službi, malo v kampanjiDo referenduma bo »general« razcepljena osebnost: malo bo generalni direktor RTV-ja, malo fizična oseba, ki v kampanji nasprotuje novemu zakonu. Predvsem pa bo utrdil svoj položaj tragikomične figure, ki jo bo politika, takoj ko je ne bo potrebovala več, brez težav zavrgla. Andrej Grah Whatmough ni namreč prav z ničemer pokazal, da mu je mar za kakovosten javni medij, da mu je mar za zaposlene – razen če mu to ne koristi pri oklepanju položaja. In večkrat je dokazal, da se brez težav ukloni političnim interesom. V njem ni prav nič RTV-jevca, zato ne preseneča, da bo proti. Že ves čas je proti RTV-ju.
Kolektiv RTV SMO 