Tudi v prvi »uradni« referendumski oddaji o noveli zakona o RTV Slovenija »generalno vodstvo« z Vido Petrovčič na okopih ni uspelo pripraviti profesionalno vodenega soočenja političnih strank. Vsi posnetki v oddaji ali »inserti«, kot jim pravi Vida Petrovčič, so bili usmerjeni proti zakonu – neverjetna »skrb« Vide Petrovčič za glas katoliške cerkve pa že spominja na nekakšen mali križarski pohod, na čelo katerega se je zavihtela Vida Orleanska.
Poglejmo nekaj zavajanj, ki jih je v oddaji trosil poslanec SDS-a Andrej Hoivik, in voditeljice niso prav nič zmotila.
HOIVIK: novela zakona je neustavna
Pripravljavci oddaje so se odločili, da morajo slediti stališču generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whathmougha, ki se je v kampanjo vključil kot fizična oseba, da je zakon neustaven. Pri tem pa pri najboljši volji ne najdejo drugega argumenta, kot je izjava nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja iz serije »neuradnih« referendumskih oddaj RTV Slovenija danes in jutri. Cerar je v oddaji ocenil, da bi bil zakon lahko neustaven, ker posega v mandate upravljavskih organov. In to je vse, kar je »generalno vodstvo« hotelo slišati od Cerarja, ki je šele sredi oddaje ugotovil, čemu je »predstava« namenjena. V včerajšnjem soočenju pa Vida Petrovčič ni vključila mnenja, da pa morda zakon ni ustavno sporen. Toliko o pluralnosti. Pa Vida Petrovčič ne bi rabila veliko brskati, le spomniti bi se morala Gregorja Viranta, ki ga je prav tako gostila v oddaji RTV Slovenija danes in jutri. Virant je menil, da zakon ni protiustaven, saj »njegovo bistvo ni v prekinitvi obstoječih mandatov, ampak je njegovo bistvo v neki reformi sistema upravljanja, torej sveta samega zavoda RTV,« in bi bilo po njegovem mnenju nemogoče dokazati, da je bil sprejet samo zaradi skrajšanja mandatov. Na ta vidik, da bi bil lahko poseg v mandate problematičen, je ob sprejemanju zakona poslance opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, a je dodala, da je poseganje v mandate mogoče, če za to obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih. Tudi to bi bilo pošteno, da bi gledalci slišali. Vida Petrovčič pa je gledalcem tudi »pozabila« povedati, da je Cerar po oddaji korigiral svoje mnenje, in sicer je za časopis Delo povedal, da se glede neustavnosti sprememb v noveli zakona v oddaji ni opredelil, da pa je na podlagi ustavnosodne prakse to možnost dopustil. Toliko o profesionalnem pristopu urednice in voditeljice oddaje Vide Petrovčič, vodje projekta Boštjana Veseliča Goloba, odgovorne urednice Jadranke Rebernik ter vseh soustvarjalcev referendumskega projekta iz RTV-ozadja. To pa niso le direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija, vodja pravne službe RTV Slovenija Drago Zadergal in nova šefica dnevnoinoformativnih oddaj TV Slovenija Ksenija Koren, ki ostajajo zvesti vojščaki svojega prejšnjega šefa – Janeza Janše, ampak tudi desna roka generalnega direktorja Vesna Zadravec, za katero v tem hipu ni povsem jasno, kateri položaj zaseda (o Koren in Zadravec smo pisali tukaj in tukaj).
HOIVIK: davkoplačevalci letno plačajo 153 evrov obveznega prispevka
Ne drži! Tudi voditeljica Vida Petrovčič bi lahko vedela, da gre za klasično zavajanje javnosti, saj je RTV-prispevek vezan na gospodinjstvo in ne na posameznika ali davkoplačevalca. Ob tem še dodajmo, da so ljudje v stiski in invalidi plačevanja oproščeni. RTV Slovenija vsak dan v vsak dom, v vsako napravo – od televizorjev do mobilnikov – pripelje ne le novice, glasbo, risanke, vremenske podatke in šport, ampak tudi veliko kulture, ki nas povezuje, od filmov in nadaljevank do radijske igre in oddaj o umetnosti in umetnikih. Vse to v zborni slovenščini. Težko bi našli koga, ki ne gleda, ne posluša, ne bere, ne uporablja prav ničesar, kar ustvari javni medijski servis.
Več o tem, kaj vse vključuje oziroma obsega ponudba RTV Slovenija pa tukaj in tukaj.
HOIVIK: stavka le okoli 40 ali 50 novinarjev
Ne drži! In tudi voditeljica Vida Petrovčič to gotovo ve, a je »odmolčala« še eno zavajanje, ki ga vztrajno ponavlja tudi »generalno vodstvo«, češ da stavka le peščica nezadovoljnih novinarjev in le eden od treh sindikatov. Ob zadnji enodnevni zaostritvi stavke 26. septembra je stavkala velika večina novinarjev RTV Slovenija. Stavkali so novinarji Informativnega programa TVS, novinarji MMC-ja, stavki so se pridružili novinarji športnega, kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa TVS, stavki so se pridružili novinarji v Regionalnem centru Koper/Capodistria, Informativnem programu Radio Capodistria, Regionalnem centru Maribor in v uredništvu MMR Lendava. Stavko več čas odločno podpirajo tudi novinarji na Radiu Slovenija. Stavkajo tudi drugi zaposleni na RTV Slovenija (montažerji, snemalci, režiserji, tajnice režije …), ki se zavedajo pomena verodostojnega, profesionalnega in sodobnega javnega medija. Stavko, ki jo je napovedala Koordinacija novinarskih sindikatov RTV, je solidarnostno podprl tudi drugi reprezentativni Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija (SKUU). Ker je bilo premalo časa, da bi svojo stavko napovedali v zakonitem roku, je predsedstvo SKUU poklicne skupine, ki jih predstavlja, pozvalo, naj se avtonomno odločijo za sodelovanje v stavki. Pri stavki pa res ne sodeluje Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS) – njegov predsednik Tom Zalaznik se je, žal, tudi javno že večkrat jasno postavil na stran »generalnega vodstva« in se kot fizična oseba prijavil tudi v referendumsko kampanjo.
HOIVIK: upokojenci ne bodo imeli predstavnika v novem Svetu RTV-ja
Za interese upokojencev, medgeneracijsko solidarnost, mlade in stare morajo skrbeti vsi svetniki, predvsem pa programski delavci v svojih programih, kot to počnejo že ves čas – od jutranjega programa, informativnih oddaj, izobraževalnih in kulturno-umetniških oddaj do športnega in razvedrilnega programa, prav tako to počnejo kolegi v številnih radijskih oddajah in na spletu. Za kako resno manipulacijo gre, pa pove že dejstvo, da v zdajšnji sestavi Programskega sveta, o kateri so “demokratično in pluralno” odločali poslanci Državnega zbora, ni niti enega samega predstavnika kakšne upokojenske organizacije. Zakaj? Ker poslanci prejšnje koalicije v Državnem zboru med kandidati za člane Programskega sveta niso izbirali po strokovnih ali demografskih merilih, ampak izključno po merilu politične pripadnosti. Kar pa ne pomeni, da med politično izbranimi programskimi svetniki ni nobenega upokojenca. So. Na primer upokojeni teolog Štuhec in upokojeni strojevodja Kmetič. Le da se oba požvižgata na gledalske, poslušalske in bralske interese upokojencev, saj so njuna poglavitna skrb – politični in ideološki interesi stranke SDS in Zbora za republiko.
Kolektiv RTV SMO 