Za analizo nedostojnega poreferendumskega poučevanja volivcev in poniževanja neubogljivih novinarjev, ki ga je 29. novembra v oddaji RTV danes in jutri uprizorila Vida Petrovčič, smo si vzeli nekaj več časa. Spraševali smo se, ali je sploh vredno izgubljati besede o oddaji, v kateri ni besede dobil nihče, ki bi moral, pač pa je svojih pet minut na Vidino povabilo izkoristil še psiholog, ki je ertevejevce označeval za emotivne, narcistične, psevdološke satelite. Pa je treba! Za zgodovino in prihodnost.
Kako to storiti, je drugo vprašanje. Oddaja je bila namreč vse, kar javna televizija ne bi smela biti. Kako analizirati vsebino, ki krši vse profesionalne standarde – od zasnove, namena in izbire gostov, ki še dva dni po referendumu zavaja glede vsebine novega zakona in razmer na RTV-ju, vsebuje pa tudi nedopustne in selektivne napade na sodelavce. Kako pisati o neprofesionalnem in pristranskem vodenju? Kako resno pisati o nečem, kar je kronski dokaz, da je strankarska politika brutalno vdrla v javni medij in je s propagandnimi vsebinami pripravljena storiti vse, da tam obdrži svoje vojščake. Najbolj zavržno pa je, da je ta politika našla tudi ljudi znotraj zavoda, ki ji pri tem posilstvu javnega medija nekritično pomagajo in to v škodo javnosti in seveda samemu javnemu mediju.
VIDA V ODDAJO POVABI PSIHOLOGA
Poreferendumska oddaja je bila šesta v nizu in menda zadnja v okviru oddaj RTV Slovenija danes in jutri, v katerih je urednica in voditeljica Vida Petrovčič odigrala svojo največjo vlogo v karieri, s katero se je očitno povsem in za vekomaj razšla s profesionalnim novinarstvom. Kaj se je zgodilo z Vido, je eno izmed pogostejših vprašanj zadnje dni. Mi se ne čudimo več. Vide – prvega obraza »generalnega vodstva« – ni streznila niti krepka zaušnica gledalcev, poslušalcev in uporabnikov spletnih RTV-vsebin. Za poslednji obračun z zavedenimi volivci in motečim novinarskim kolektivom je na pomoč poklicala kar generalnega direktorja Psihiatrične bolnišnice Ljubljana Bojana Zalarja, da bi postavil diagnozo »neposlušnim« stavkajočim novinarjem in drugim zaposlenim. Poleg njega so v omizju sodelovali Lenart Kučić, svetovalec ministrice za kulturo, ustavni pravnik Igor Kaučič ter iz hišnega cvetobera generalni direktor RTV Slovenija/fizična oseba Andrej Grah Whatmough in TV(it) direktor Uroš Urbanija, ki sta bila oba zagrizeno proti noveli zakona o RTV-ju.
V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj najbolj spornih, neprofesionalnih, neverjetnih »insertov« oddaje, ki bo ostala opomin na to temačno obdobje javnega medijskega servisa.
VIDA ŠE NAPREJ ZAVAJA Z DVIGOM RTV-PRISPEVKA
V uvodnem pogovoru z ministrico za kulturo Asto Vrečko, ki ga je Vida posnela pred RTV-jem, je ministrico še stotič vprašala, ali se obeta višji RTV-prispevek? Kot da še vedno ni prebrala besedila novele zakona, o kateri že več kot dva meseca zavajajoče razpreda v svojih oddajah. In ministrica je spet morala Vido »razočarati«, da popravki zakona niti z besedico ne omenjajo RTV-prispevek in da tudi zaradi energetske krize in številnih ukrepov zoper draginjo vlada »seveda ne razmišlja o tem, da bi trenutno zvišala RTV-prispevek.« Verjetnost, da bi Vida končno razumela to realnost, je majhna.
VIDA O KAMPANJI VPRAŠA PSIHOLOGA, KI KAMPANJE NI SPREMLJAL
Po insertu z ministrico se je začel pogovor v studiu. Le kako se bo Vida lotila referendumskega poraza? Za kakšno taktiko se je dogovorila z Andrejem in Urošem? Najprej se je obrnila k psihologu Bojanu Zalarju, z ugotovitvijo, da je bila zlasti kampanja o novem RTV-zakonu »težka« in »umazana«. Le zakaj ima takšen občutek? Je morda samokritična? Je dojela voljo ljudstva? Malo verjetno. In takoj je doživela nov profesionalno zdrs, saj ji je Zalar odkrito povedal, da vsega skupaj ni »prav posebej spremljal.« Ko govorimo o rušenju profesionalnih standardov, govorimo o tem. Očitno se je slabo pogovorila z njim pred oddajo, da mu je zastavila takšno vprašanje – ali pa njegovih pet minut, ki bodo razkrile namen njegovega gostovanja, še pride! Je pa Zalar v neki splošni analizi volilnega novembra povedal tudi nekaj oprijemljivega za »generalno vodstvo«: »Kaos je nepredvidljiv tudi za tistega, ki ga generira. Torej, tudi tisti ne ve, kako se bo zadeva končala in kaos je nekaj, do česar se ne pristopa sistemsko, ker potem ne bi bil kaos.« Mogoče sta Andrej in Uroš ob tem pomislila, da kaos pripelje tudi do bolečega poraza na referendumu.
VIDA IZ PETNIH ŽIL O KRČENJU PROGRAMA
In potem je sledil neverjeten prehod: »Zdaj pa bomo šli k vsebini, hvala za ta zanimiv komentar za začetek.« A Vide vsebina ne zanima več, le še obramba strankarskih interesov. V svojem že kar tragičnem politikantskem slogu je svetovalca ministrice za kulturo Lenarta Kučića namreč vprašala: »Ali se obeta krčenje programa?« Čemu je takšno vprašanje namenjeno, saj na referendumu nismo odločali ne o višini RTV-prispevka ne o obsegu programa. Lansko drastično krčenje zlasti Informativnega programa z ukinitvami, premestitvami in krajšanjem oddaj Vide še zdaj očitno ne prav nič moti.
Kučić je zadevo postavil v širši kontekst in glede kampanje dejal, da so nasprotniki zakona vse skupaj predstavljali, »kot da trenutno imamo eno tako dobro, pozitivno, idealno, skoraj želeno stanje, ki ga bo zdaj ta nov zakon na nek način pokvaril ali pa vznemiril.« Res je, za stranko SDS in njeno RTV-podružnico (Whatmough, Zadravec, Urbanija, Zadergal, Možina, Pirkovič, Rebernik, Zalaznik, Koren, Nahtigal, Svetina, Krevs) je na RTV-ju kljub nevzdržnim razmeram, o katerih tako radi jamrajo v javnosti, vse idealno, samo da ostanejo v sedlu. »Kaj želite na RTV?« je nadalje zanimalo Vido. Ko je začel Kučić govoriti o poslanstvu, vrednotah in pomenu javnih medijev, zlasti v današnjem informacijskem okolju, je Vida počasi izgubila interes in se odpravila naprej.
VIDA O NEZAUPNICI NA REFERENDUMU
Potem je Vida svoja šefa »drzno« vprašala, ali izid referenduma razumeta kot nezaupnico? »General« se je Vidi najprej zahvalil za vabilo v oddajo. Kakšno norčevanje iz gledalcev, ko je prav Andrej Grah Whatmough za prvo oddajo RTV Slovenija danes in jutri sam pošiljal vabila parlamentarnim strankam. Generalni direktor/fizična oseba AGW izida seveda ni razumel kot nezaupnico in dodal, da njegov odstop ne bi prinesel ničesar dobrega, saj »ravno v tem trenutku poteka sprejem ključnih letnih dokumentov RTV Slovenija, torej na eni strani programsko produkcijskega načrta, ki pove, kaj bomo v prihodnjem letu ustvarili, producirali, na drugi strani finančni načrt, ki pove, kako bomo ta naš proračun razdelili v prihodnjem letu, tudi strategija, petletna je zdaj v sprejemanju, tako da to so zelo pomembni dokumenti.« Vida svojega »generala« seveda po tem sprenevedanju ni vprašala, zakaj je kot fizična oseba vstopil v referendumsko kampanjo in skupaj s predsednikom Programskega sveta Petrom Gregorčičem tako rekoč zamrznil delovanje Programskega sveta in preložil sprejemanje teh pomembnih dokumentov. Tudi TV(it) direktor Uroš Urbanija je Vidi takoj povedal, da njeno vprašanje o nezaupnici »niti ni tako pomembno. Ključno je pravzaprav, kam pluje slovenski medijski prostor.« Potem pa napletel zgodbico, kako da je neko dolgoletno novinarko strah, da bo šel RTV v smeri radikalno levega novinarstva. Le kako bi ta domnevna novinarka opisala trenutno stanje? Je bila to nemara kar Vida sama? Kar vemo, je to, kar smo videli: Vida Andreja in Uroša seveda ni vprašala, kakšna je njuna odgovornost za stanje na RTV-ju.
VIDA NE UGOVARJA UROŠU, KO SE TA SPRAVI NA ZAPOSLENE
TV(it) direktor Urbanija je nato prinesel na plano »polemike v posameznih uredništvih, kdo sme sodelovati v javnih razpravah, v javnem diskurzu na RTV in kdo ne sme. Torej, ta želja, da se vrnemo v čase, ko so bili tako imenovani seznami prepovedanih oseb ali pa prepovedanih tem, je žal tudi v tej situaciji premočna, da ne bi obstajala ta skrb, kaj pravzaprav sledi.« Urbanija nikakor ne razume, da neprimeren, neustrezen gost ni sinonim za prepovedanega gosta. Ker psihologi seveda niso prepovedani gosti, so pa neprimerni, če o tem, kar komentirajo, ne vedo ničesar. Kako bi se sicer lahko zgodilo, da Vidin gost, ki ni spremljal kampanje in ni seznanjen z vsemi podrobnostmi, komentira kampanjo in razmere na RTV-ju. Je to tiso profesionalno in verodostojno početje, o katerem razpreda Uroš?
Potem pa sta Vida in Uroš še malo udarila po zaposlenih, češ da je treba hoditi v službo, spoštovati hierarhijo, ubogati urednike, saj, kot pravi Uroš, »ne morejo državljani plačevati vseh teh zaposlenih na RTV-ju brez kakršnekoli odgovornosti zaposlenih, vseh nas do javnosti.« Ko zmanjka argumentov, pri Urošu vedno na dan privrejo tovrstne floskule. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough seveda ni vskočil in zaščitil zaposlene pred takšnim populističnim natolcevanjem. Čeprav natanko ve, da bogato plačuje vsaj enemu zaposlenemu, ki resnično ne dela tega, za kar prejema plačilo: v. d. urednika MMC Igor Pirkovič dokazano ne opravlja uredniškega dela. A to ni nobena ovira, da za nedelo ne bi bil poplačan, kar ga trenutno uvršča med najbolje plačane ljudi v hiši. V studiu ni bilo nobenega predstavnika zaposlenih, ki bi o tem lahko kaj povedal. Le zakaj? Toliko o pluralnosti, za katero se Urbanija tako goreče zavzema.
VIDO ZANIMA LE, KAKO PREPREČITI UVELJAVITEV ZAKONA
Potem se je Vida posvetila ustavnemu pravniku Igorju Kaučiču in prvo vprašanje zanj seveda ni bilo nobeno presenečenje: »Kakšne so pravne možnosti, ki lahko zadržijo izvajanje tega zakona?« To je še edino, kar Vido in »generalno vodstvo« zanima. Profesor Kaučič se nikoli ne poigrava s politično všečnimi pravnimi interpretacija kot nekateri drugi pravniki. Glede skrajšanja roka za razglasitev referendumskega izida je takoj zelo jasno povedal, da nobeden od dveh pogojev za zavrnitev zakona na referenduma še zdaleč ni bil izpolnjen, zato se lahko rezultat ugotovi še pred ureditvijo volilnega imenika zaradi umrlih volilnih upravičencev v tednih pred referendumom. A Vida je vztrajala: »Ampak v tem primeru ne bomo točno vedeli, koliko ljudi je bilo volilnih upravičencev, ker ne bo še tega podatka. Na podlagi česa bomo to ugotovili, da ni možnosti, da bi kakršna koli številka spremenila volilni izid?« Profesionalni novinar se s takim vprašanjem ne bi nikoli ponižal, a ne pozabimo – Vida ni več novinarka. Navadno gre v volilnem imeniku za razliko tisoč do dva tisoč ljudi, na referendumu o novem RTV-zakonu pa je do zavrnitvenega kvoruma zmanjkalo kar 76 tisoč glasov! Zato je Kaučič brez težav ugotovil, da »v nobenem primeru ne more to vplivati na rezultat.« Da sploh ne omenimo skoraj dvotretjinsko glasovanje ZA zakon. Mar Vida tega res še vidi? Je mogoče, da se tako smeši? In je še naprej vztrajala, da bo točno število volilnih upravičencev znano kasneje. Tako je, ji je še enkrat pojasnil Kaučič in dodal, da to nikakor ne more več vplivati na izid referenduma. Šment! Kaj pa zdaj?
VIDA STAVI NA USTAVNO SODIŠČE
Morda pa lahko ustavno sodišče pomaga »generalnemu vodstvu,« saj je Vida povedala, da je predsednik Programskega sveta Peter Gregorčič, ki je v kampanji tudi sodeloval kot fizična oseba, že napovedal pritožbo. Glede očitka o sprejemanju zakona po nujnem postopku je dr. Kaučič zadržan, »ker je ustavno sodišče že večkrat povedalo, da lahko presoja samo postopek sprejemanja zakona v razmerju do ustavnih določb. To ni ustavna določba, to je poslovniška določba, zato se je doslej ustavno sodišče tej presoji izognilo.« Slaba novica za Vido, Andreja in Uroša. Šment! Glede skrajšanja mandatov svetnikov in vodstva RTV-ja pa je dr. Kaučič najprej opozoril na »razliko med voljenimi in imenovanimi nosilci javnih funkcij, ki mandat pridobijo na volitvah.« Imenovani funkcionarji kot so programski svetniki in vodilni na RTV-ju torej nimajo tako varovanega mandata kot izvoljeni, a je kljub temu dr. Kaučič ocenil, da je prenehanje mandatov ustavnopravno relevantno in »zato ni mogoče izključevati ne začasnega zadržanja izvrševanja zakona kot tudi ne potem vsebinske presoje zakona s tega vidika.« Vida si je le malce oddahnila in se prijela za slamico: »Torej to bomo potem še videli.«
Ta neprijeten pravniški pogled je Vido očitno malce zmedel. Pri napovedi oglasov je zopet uporabila svoje priljubljeno zavajanje v tej kampanji, ki očitno še vedno traja: »Ko se vrnemo, bomo govorili tudi o morebitnem povišanju RTV-naročnine.« Vida je očitno pozabila na pogovor z ministrico z začetka oddaje, pa tudi, da nihče ne plačuje RTV-naročnine, ampak gospodinjstva plačujejo RTV-prispevek. Klasično politikantstvo, ko zmanjka argumentov.
VIDA NA UROŠEVEM TANKERJU, ANDREJ PA V PODPALUBJU
Sledila je predstavitev novosti v novem programsko-produkcijskem načrtu (PPN) za prihodnje leto. Direktor televizije Uroš Urbanija je najprej povedal, da ni mogoče vsako leto »uvajati nekih revolucionarnih sprememb.« Se torej strinja, da je bil zadnji PPN, ki je prinesel občuten padec gledanosti, revolucionarna katastrofa? A še preden bi lahko Vida kaj o tem povprašala – saj se hecamo –, smo že bili na tankerju, priljubljeni metafori Urbanije, ko opisuje RTV, češ da mora biti vsaka »sprememba skrbno načrtovana.« Le kaj si je ob tem mislil »general« AGW, ki je kljub protestom in temeljitim protiargumentom Kolektiva Informativnega programa TVS zagovarjal lanski PPN. Kot glavne novosti oziroma prednostne cilje televizije v prihodnjem letu pa je Urbanija navedel: stabilna shema na drugem sporedu (razen ko gre za športne prenose!), več prenosov bogoslužij in vrnitev zunanjepolitične oddaje Globus, ki jo je AGW s prejšnjim PPN-jem kljub nasprotovanju kolektiva in strokovne javnosti brezglavo ukinil. Je to priznanje napake? Se bo kdo za to opravičil gledalcev? Lahko razumete, v kakšnem skrajno neprofesionalnem okolju so ustvarjalci informativnih vsebin že več kot eno leto? Prav tako je nekoliko smešno, da med glavne programske novosti v novem PPN-ju direktor televizije omeni krepitev prenosov bogoslužij. Če je to glavni prispevek »generalnega vodstva« k soočanju s programskimi, vsebinskimi, konkurenčnimi izzivi javne televizije v letu 2023, potem res ni več kaj dodati. Nič o kulturi, znanosti, zdravstvu, izobraževanju, športu, mladinskih oddajah, žlahtnem razvedrilu, novih formatih, sodobnih pristopih … ne, »nepolitičnega« TV(it) direktorja Urbanijo zanimajo le maše in informativni program.
VIDO ZANIMA LE, KDO BO KOGA NASTAVLJAL
Tudi v tokratni oddaji je Vida prebrala nekaj »skrbno« izbranih mnenj gledalcev in to izkoristila za naslednje neverjetno vprašanje predstavniku ministrstva za kulturo:
VIDA PETROVČIČ: Gospod Kučić, tudi za vas pravzaprav, ker vi gledate v prihodnost televizije, vi ste ministrstvo za kulturo, boste nastavili nove vodje oziroma vplivali, kakor koli. Torej prihodnost na televiziji je bolj vaša kot naša tule. Zdaj, kaj bi vi naredili? Boste vi omogočili recimo, da državljani sodelujejo v spletni klepetalnici ali ne?
LENART KUČIĆ: Ja, to ni vprašanje za nas, zaradi tega, ker mi smo tukaj samo v vlogi zakonodajalca. Zakoni postavijo en določen okvir, v katerem lahko pač nakažeš določene vrednote ali pa določene cilje, ki jih s tem zasleduješ, recimo tukaj konkretno je bil edem izmed cilje zmanjšati neposreden vpliv strankarske politike.
Kot bi šlo za nekakšno projekcijo – Vida očitno misli, da je prav, da politika nastavlja ljudi na RTV-ju, da politika odloča o tem, kdo lahko nastopa v klepetalnicah, da so uredniki le podaljšek politike. Le kje je dobila takšno zgrešeno predstavo o delovanju javnega medija? Morda pri zdajšnjem »generalnem vodstvu«? Sicer bi recimo tudi »generala« AGW-ja lahko odkrito vprašala, če se mu zdi kakorkoli sporno, da je za direktorja televizije imenoval nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje, za vodjo pravne službe nekdanjega svetovalca predsednika vlade in dolgoletnega člana SDS-a, za urednico dnevno-informativnih oddaj pa nekdanjo piarovko v kabinetu predsednika te iste vlade. Ne, to za Vido nikakor ni politizacija RTV-ja!
VIDA IN ANDREJ BLAZNO RESNO O RAZMERAH
Potem se je Vida usmilila »generala« in ga povprašala, kaj bi povedal v televizijskih soočenjih, kamor mu je odgovorna urednica Jadranka Rebernik preprečila vstop, saj se je zbala, da pa je mogoče res v navzkrižju interesov, če v referendumski kampanji o zavodu, ki ga vodi, sodeluje kot fizična oseba. In Andrej je »razkril,« da »se celotna kampanja okoli RTV Slovenija ni toliko sukala okoli dejanskega stanja na RTV Slovenija, ampak da je bilo stanje, ki je res kompleksno v tej hiši, posplošeno. Če samo povem nekaj, kar se meni zdi zelo blazno pomembno, ta zakon, ki ga je ta vlada sprejela in ki bo zdaj uveljavljen, niti nima podpore v tej hiši v resnici.« Takšna ugotovitev je res blazna in zgolj dokazuje, kako odtrgan od RTV-realnosti je Andrej Grah Whatmough.
Andrej še vedno vidi le »peščico« ljudi, ki je nezadovoljnih z razmerami v hiši, še vedno vztraja, da stavka le »peščica« nezadovoljnih novinarjev v Informativnem programu TVS. Po eni strani je res škoda, da ga Jadranka ni spustila v soočenje, da bi si lahko – tako kot sindikalist Tom Zalaznik, ki nikakor noče razkriti, koliko zaposlenih še predstavlja »njegov« sindikat – pripel značko PROTI, ki so jo nosili predstavniki politike, hkrati pa govoril, kako da novi zakon prinaša še hujšo politizacijo zavoda.
VIDA »PLURALNO« O STAVKI BREZ STAVKAJOČIH
In smo prišli do Vidinega železnega repertoarja v zadnjih mesecih – kako očrniti stavko novinarjev in drugih ustvarjalcev RTV-vsebin. Predstavnika stavkajočih v oddajo ni povabila, je pa brez kakega zadržka predstavnika ministrstva za kulturo Lenarta Kučića vprašala: »Kaj vi pričakujete, kdaj bo zdaj ta stavka končana?« Kučić ji je odgovoril, da gre za še eno popolnoma hipotetično vprašanje, saj morata kompromis najti vodstvo in stavkajoči, ter dodal: »Kot predstavnikom ustanovitelja nam je sigurno v interesu, da se stavka zaključi, ker stavka je vedno odraz ene krize v kolektivu, vodenju, kakršnekoli že, ki absolutno tudi negativno vpliva na vzdušje, na delovanje, na konec koncev naloge.«
VIDA ZAPLUJE V PSIHOLOŠKE VODE
Počasi smo se približevali vrhuncu oddaje, saj je Vida v seanso spet vključila dr. Bojana Zalarja iz ljubljanske psihiatrične klinike. Pa poglejmo res natančno, kako se je lotila obračuna z »neposlušnimi« zaposlenimi, ki jih v oddajo ni povabila.
VIDA PETROVČIČ: Vprašanje za doktorja Zalarja, spet malce psihološko. Tu imamo več interesov, vztrajanje na nekih interesih, kaj menite, za kakšen pojav gre? Pravzaprav smo priča tudi mogoče bi lahko rekli, v kolektivu je tak nemir, je nek mobing, mobing med zaposlenimi, med enimi, ki stavkajo, na tiste, ki ne stavkajo, ne upošteva se pravzaprav pravice, da pač ne stavkaš. A razumete? To je neko, ene izredne razmere so resnično. Kaj bi morali storiti in kako bi lahko rešili nek tak tim, da bi spet delal? Do česa je prišlo? Kako so se lahko intelektualci znašli v takih razmerah, da objavljajo take nenavadne laži na spletu, da tako blatijo kolege?
Kaj konkretno je imela v mislih, Vida ni povedala. Dr. Zalar je lahko le povzel, da so razmere kaotične, potem pa zašel celo v opisovanje vojnega stanja.
BOJAN ZALAR: Nekdo lahko to tudi izkoristi kot slabost vodstva in tako naprej. Zgodba je lahko, a veste, neskončna. Ker je kot taka neskončna. Lahko vsak iznese neke argumente, ki bodo v nekem momentu prepričljivi, strateško pa ne. In zdaj smo mi na tej poziciji iznajdljivosti, ker v kaosu mora biti iznajdljivost, iznajdljivost pa nima strategije, ima samo eno funkcijo in takrat je upravičena, kadar gre za funkcijo preživetja. To se pravi, če se v nekih vojnih razmerah nekdo znajde in si s tem reši življenje, je iznajdljivost smiselna.
Nekoliko dvoumen odgovor je Vido spet nekoliko zmedel, zato je pred oglasi napovedala nadaljnjo razpravo o odnosih na RTV-ju in se vprašala, »ali je mogoče ponovno vzpostaviti primerne delovne odnose med zaposlenimi v zastrupljenem okolju.«
VIDA IN UROŠ PRED FINALOM
Po oglasih so se sogovorniki strinjali, da so odnosi na RTV-ju najbrž res slabi. Nekaj floskul pa je navrgel še TV(it) direktor Urbanija, češ da »hodimo v službo«, da si »sodelavcev ne izbiramo«, da se od vseh »pričakuje nek profesionalen odnos« in v obupu povsem »nepolitično« zatrdil, da bo ta vlada »prevzela to hišo.« Gre spet za nekakšno projekcijo, ki temelji na zdajšnjem stanju?
Vida je »pogumno« dodala, da bi lahko prišlo tudi do brisanja ljudi. Le zakaj v zadnjem letu ni imela takih pomislekov, ko je videla, kaj vse se dogaja s kolegi v Informativnem programu? Urbanija pa je še naprej razpredal, da »nekje so neke meje,« da je treba dopuščati različne poglede. Škoda, da ga Vida ni spomnila, da je 38 zaposlenih, ki imajo drugačen pogled od Urbanije, dobilo opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Najbrž se tega ni spomnila, ker kaj takega se v vsej njeni karieri na RTV-ju še nikoli ni zgodilo!
VIDA OGORČENO O NEPRIZNAVANJU AVTORITETE
In prišli smo do končnega obračune Vide z nekdanjimi kolegi. Na vsak način je hotela, da bi dr. Zalar podal uničujočo diagnozo in jo osvobodil slabe vesti, če jo sploh še ima glede na vse ekscese, ki si jih je privoščila pod taktirko »generalnega vodstva«.
Vida je dr. Zalarja vprašala, če smo priča »veliko mogoče potlačene jeze, nekih frustracij. Čemu smo pravzaprav priča, da je ta komunikacija tako nizka?«
Dr. Zalar je lahko le znova ugotovil, da so na RTV-ju divje razmere in da bo treba spet vzpostaviti neko normalno sodelovanje – da bi se z novim zakonom spet vzpostavil nekakšen red. A nove realnosti Vida ne priznava. Da bi o tem povprašala Uroša in Andreja, ji tudi ni padlo na pamet, saj sta vendarle oba proti novemu zakonu, zato je vrtala naprej pri dr. Zalarju.
VIDA PETROVČIČ: Ampak recimo, marsikoga je pa presenetilo to nepriznavanje neke avtoritete. Recimo, če je nekdo postavljen na položaj direktorja, urednika, nekoga, ki odloča in ki tudi odgovarja za te odločitve, mu kar na lepem nekdo ne prizna avtoritete. Za kaj gre v tem primeru?
Zdaj je že znano, da se Vida avtoriteti, četudi ta nestrokovno ruši vse pred sabo, ne zmore upreti in išče le nove koristi zase. In končno je dobila odgovor, zaradi katerega je dr. Zalarja najbrž povabila v oddajo.
BOJAN ZALAR: Gre za tako imenovane psevdološke satelite. Nekateri se čutijo tako močne, da lahko oponirajo vodstvu. Zdaj, ali je to sindikat, te se čutijo močne, tudi potem lahko predsednik sindikata dobi posebno moč, tudi napram direktorju. In seveda, direktorji v javnih ustanovah smo nekako tako, bi rekel, v čudni poziciji. Nismo več tisti kompetentni direktorju, kot bi se od direktorstva pričakovalo. Smo odgovorni, kadar nekomu to paše, nimamo pa posebnih vzvodov izvajanja neke hierarhije ali vzdrževanja hierarhije.
Avtoritete in poslušnosti ni mogoče zapovedati. Tako Vida kot dr. Zalar bi najbrž morala vedeti, da je to koncept iz nekih drugih časov. Tako kot oba tudi ne razumeta, da smo zaposleni na RTV Slovenija v prvi vrsti odgovorni javnosti, da smo zavezani profesionalnim standardom, in ne, kot je nadaljeval dr. Zalar: »Čudno pa je, da potem te druge strukture, ki se psevdološko postavijo na neko paralelno pozicijo, seveda nimajo nobene odgovornosti in je bistveno lažje na tej poziciji delovati. In rušiti.«
Kdo je v zadnjem letu rušil javni RTV, je popolnoma jasno tudi iz referendumskega izida. Ljudi niso uspeli preslepiti niti eno leto!
VIDA O DELU, KI OSVOBAJA
Potem pa je sledila še bolj osebna analiza Vidinega početja – zakaj pa ne, če je bil že psiholog pri roki.
VIDA PETROVČIČ: Ampak prej ste omenili to negotovost. Ampak če smo pravzaprav realni, saj ni bilo nobene negotovosti, saj nihče ni izgubil službe, ljudje imajo plače. Jaz pravzaprav nisem videla te negotovosti. Mogoče, v redu, dobro, so ukinjene oddaje, ampak če človek sodeluje, se najde neka nova pot tega sodelovanja. Tako vsaj jaz gledam, mogoče sem preveč naivna. Jaz nisem človek vztrajanja na prepiru, recimo sem drugačen karakter mogoče.
Je Vida res slepa, da ne vidi, koliko sodelavcev je zapustilo Informativni program v zadnjem letu, da ne vidi vseh pritiskov na zaposlene, da – še enkrat – ne vidi 38 opominov pred odpovedjo delovnega razmerja. Da se zaposlene umika s planov in se jih nadomešča s popolnoma neizkušenimi kadri. Dr. Zalar ji je na to izpoved in opis njenega položaja, kot ga seveda sama vidi, odgovoril: »Človek, ki se hitreje obrne v delo, ima manj težav.« Neverjetno. In še ni bilo konec.
VIDA PETROVČIČ: Mogoče je poklic tak, da tu ustvarja neke javne osebnosti, ki so deležne neke večje pozornosti, kot pa v neki drugi službi.
BOJAN ZALAR: Tudi pozornosti so deležne. Lahko tudi neke masovne podpore, tudi neke podporne skupine so tukaj, ki dajejo neko posebno moč, pomembnost. Ene vrste narcisizem se že oblikuje.
Bi lahko iz tega sklepali, da se nestrokovnim posegom, šikaniranju, teptanju standardov in poslanstva javnega medija uprejo le narcisi?
VIDA PETROVČIČ: Torej, glejte, zdaj, ko zaključujemo, mi smo v teh šestih oddajah vabili tudi ljudi, da se odzovejo, publika naj pove, kaj si želi, ampak, ne boste verjeli, več kot polovica teh odzivov je bila izredno žaljivih. In me resnično zanima, kaj se dogaja v slovenski družbi? Ali je televizija nekakšen strelovod, a smo mi neke tarče, v katere vsak lahko pljune na cesti, vpije za njim. Kaj se dogaja? Kaj je to? Kaj potrebujemo kot narod? Zakaj smo taki?
Dr. Zalar, ki je mogoče v tem trenutku že spoznal, kakšen je namen oddaje in da najverjetneje obstaja še druga plat medalje, ki mu je Vida ni predstavila, saj tudi v studio ni povabila nobenega od zaposlenih, je zaključil nekoliko bolj splošno in stanje povezal tudi z epidemijo covida 19: »Pa verjetno vse tisto, kar ste že prej govorili, da težave na televiziji obstajajo že dlje časa, da niso to zdaj trenutne težave, da se vlečejo iz leta v leto. In pa, imamo celo serijo nergačev. Saj ni to pojav samo tukaj, in verjetno, če berete kakšne druge stvari, ljudje se tudi pritožujejo čez zdravstvo, skratka vse skupaj izgleda, da nekje nima neke prave pozicije, stabilnosti, v kar bi ljudje zaupali.«
ZA KONEC (TE EPIZODE)
Kot pribito drži, da ljudje »generalnemu vodstvu« RTV Slovenija ne zaupajo več. Da so proti razkroju in podreditvi javnega medija. Da niso »kupili« argumentov stranke SDS, ki je predlagala referendum, da bi lahko javni RTV dokončno spremenila v svojo izpostavo. Na referendumu so volivci prepričljivo podprli javni RTV. Zato še enkrat velika ZAhvala! V Kolektivu RTV SMO se zavedamo velike odgovornosti, ki jo prinaša ta odločitev – do javnosti, ne do politike.
In kaj še reči o Vidi, ki je zadnje mesece tako pridno asistirala v nekakšnem križarskem pohodu proti svojim nekdanjim kolegom, proti javnemu mediju, proti interesom javnosti in nekritično prevzela politikantska stališča »generalnega vodstva«, ki se bori le za svoje stolčke? Nič, prav nič več.
- Livin la vida loca (ang./šp.) = živeti noro življenje.
Kolektiv RTV SMO 