Vzeli smo si čas in prebrali vlogo (31 strani!), ki so jo poslali Ustavnemu sodišču štirje predstavniki generalnega vodstva. Česa tako patetičnega še nismo brali! Vloga je sicer napisana pravno formalno korektno in je jasno, da je pobudo vsaj pomagal spisati redni profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije Matej Avbelj.
Vsebino pa se da povzeti takole: edini branik demokracije, medijske svobode in obstoja javnega RTV-ja so štirje podpisniki vloge, z uveljavitvijo novele zakona o RTV pa se jim bo zgodila velikanska krivica. Še več, poseženo jim bo celo v pravico do varovanja zasebnega življenja?!?
”Ja, to je krivica, zares”, že desetletja govori njihov veliki vzornik, piščanček Kalimero. Motijo se volilci, ki so izvolili takšno vlado, motijo se zaposleni na RTV-ju, motijo se sindikati, moti se civilna družba, moti se velikanska večina udeležencev referenduma, motijo se vsi, razen Grah Whatmougha, Urbanije, Gregorčiča in njihovih kompanjonov.
Poglejmo zanimive podrobnosti.

Grah Whatmough in Urbanija se pritožujeta, da bi jima z uveljavitvijo novele zakona prenehalo delovno razmerje. Pozabimo za trenutek, da je Grah Whamough prišel na to delovno mesto s prevaro, saj ni izpolnjeval niti osnovnih razpisnih pogojev (izkušnje z vodenjem velikih sistemov, poznavanje problematike RTV – njegove izkušnje pa so bile vodenje samega sebe v lastnem podjetju brez zaposlenih). Pozabimo, da je Urbanija prišel na delovno mesto direktorja javne televizije iz politike, iz vladnega urada za komuniciranje, torej kot desna roka Janeza Janše. In da je bila njegova glavna medijska referenca uničevanje STA, medijsko pismenost pa je dokazal, ko je šele v tretjem poskusu uspel oddati pravilno vlogo na razpis za direktorja televizije. Pozabimo vse to. Pozabimo tudi, da je interes javnosti, stroke, zaposlenih, da oba odideta. Zavrtimo čas nazaj v leto 2006. Trenutno veljavni ”Grimsov” zakon, na katerega se oba tako rada sklicujeta, je naredil isto – ob uveljavitvi so prenehali mandati odgovornim urednikom in predstojnikom notranjih organizacijskih enot. Kaj bosta Kalimerota rekla na to?

Namestnico predsednika Nadzornega sveta dr. Tamaro Besednjak Valič, prav tako podpisnico pobude Ustavnemu sodišču, moti, da je izgubila pravico do sodelovanja pri upravljanja javnih zadev. Neverjetno. Preberite še enkrat članek Follow the money. Še prej si pripravite dva aspirina, saj vas bo zagotovo zabolela glava ob podatkih, kako Nadzorni svet ne opravlja svojih dolžnosti in kako jih za javna sredstva in zadeve skrbi manj kot za lanski sneg na Pohorju. Razumemo pa, da bi gospa nadzornica rada še naprej za svoje nedelo dobivala plačilo. Ampak to se težko kvalificira v kategorijo ”upravljanje javnih zadev”.

Peter Gregorčič, predsednik Programskega sveta, ki nastopa kot intelektualni vodja te kompanije, pa je našel 8.člen EKČP (Listine EU o temeljnih pravicah), ki pravi, da ima ”Vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo.”

Gregorčič, po izobrazbi fizik, pravi, da bi mu z uveljavitvijo novele posegli v pravico do varovanja zasebnega življenja. Težko bi našli kakšno bolj smešno prijavo na Ustavnem sodišču. Osebi, ki je do prevzema funkcije v Programskem svetu v javnosti ni poznal praktično nihče, ki vse svoje zasebno življenje veže prav na posamezne ljudi na RTV-ju, bi izguba funkcije posegla v pravico do varovanja zasebnega življenja? Obratno, zaradi izgube funkcije bo izgubil zasebno življenje in zaradi izgube funkcije ne bo njegovo zasebno življenje zanimalo nikogar več.
V pobudi najdemo tudi poseg v pravico do svobode izražanja, sodnega varstva, v pravico do svobode dela, kršitev načela enakopravnosti in še in še. Predlagatelji se čutijo ogrožene s strani vlade, parlamenta, novinarjev, sindikata…. ”Ni da ni”, bi lahko rekli.

Če bi podpisniki dobro razmislili bi ugotovili, da uveljavitev novele zakona o RTV koristi predvsem njim. Z uveljavitvijo se bodo lahko vrnili tja, kamor sodijo, kjer nihče ne bo videl, kako nesposobni so in kjer se jim ne bodo več dogajale takšne krivice, kot se jim dogajajo na RTV-ju.