Danes poteče razpis za odgovornega urednika Regionalnega TV programa oziroma slovenskega programa TV Koper. Objavljen razpis pa kaže na aroganco, zaničevanje, neupoštevanje sistemizacije delovnih mest – torej nič novega za »generalno vodstvo«, ki očitno skuša »nekomu« pomagati pri prijavi. Mar kdo od »naših« ne zna italijanskega jezika? To je bil namreč vedno pogoj za zaposlitev v Regionalnem RTV centru Koper – Capodistria. Res je, tako – dvojezično – je tudi uradno njegovo poimenovanje.
Iz razpisa za odgovornega urednika TV Koper je namreč »izginil« pogoj o aktivnem znanju italijanščine. Po novem je dovolj, če kandidat obvlada en svetovni jezik. Na zadnjem razpisu za odgovornega urednika radijskega programa v Kopru leta 2019 je bilo tudi znanje italijanščine pogoj, saj gre vendarle tudi za narodnostne programe. In tudi v sistematizaciji v opisu delovnih mest za odgovornega urednika programa jasno piše, da je med funkcionalnimi znanji za novinarje v Kopru in Lendavi zahtevana višja raven znanja jezika narodnosti. Da bi torej na narodnostnih območjih dobili odgovornega urednika, ki ne bi znal tudi jezika tam živečih narodnih skupnosti, se zdi neverjetno. A za »generalno vodstvo« to ni težava. Zato, ker lahko! Le kaj o tem porečeta programska svetnika RTV Slovenija, ki sta ju v Programski svet imenovali narodni skupnosti? Se ju kaj sliši?
S sporočilom za javnost pa se je po objavi razpisa za odgovornega urednika slovenskega programa TV Koper oglasila Italijanska unija, ki je generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha pozvala, naj takoj prekine postopek izbire. Ob tem še opozarjajo, da je po trenutnem Statutu RTV Slovenija zahteva po aktivnem znanju italijanskega jezika določena le za odgovorne italijanskega radijskega in televizijskega programa, to pa, kot rečeno, ni v skladu z Aktom o sistematizaciji delovnih mest na narodnostno mešanih območjih. Zato Italijanska unija poziva tudi k spremembi Statuta RTV Slovenija.
V Italijanski uniji so še zapisali: »Ne moremo mimo dejstva, da gre za še en poskus zmanjševanja prisotnosti italijanskega jezika v slovenskih javnih ustanovah in posledično za grobo kršitev pravic, priznanih italijanski narodni skupnosti na ozemlju njene zgodovinske prisotnosti. Gre za zaskrbljujočo odločitev, saj jo je sprejela ustanova, ki je dolga leta uživala in še vedno uživa obsežno institucionalno, politično in finančno podporo Italijanske unije kot krovne predstavniške organizacije celotne italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem – zahvaljujoč sredstvom, ki jih italijanska država namenja naši skupnosti.«