Nobenega dvoma ni, da je na RTV-ju glavni Uroš Urbanija. Tudi sedaj, ko se je v.d. generalnega direktorja Grah Whatmough vrnil z nedefinirane odsotnosti, se nič ne zgodi brez Urbanijevega ukaza. Večino navodil dobijo njegovi podrejeni (in tudi formalno nadrejeni!) v njegovi pisarni, na štiri oči. Občasno četico najbolj zvestih izvrševalcev ukazov (Plaskanovo, Nahtigala, Korenovo…) povabi tudi na kosilo v bližnjo restavracijo. Na RTV-jeve stroške si privoščijo nadstandardno kosilo, dodajo še kakšno sladico in sestavijo nov Dnevnik ali Odmeve.
Življenje kot v raju, bi rekli na prvi pogled. Ampak ne, šef z rezultati ni zadovoljen. Najbolj ga muči, da Rebernikova zelo pogosto v kritičnih trenutkih ostane doma, ”na bolniški”. Tako mora bitko z novinarji biti neizkušena Korenova, ki ne pozna niti osnov produkcije, ne zna uporabljati osnovnih orodij za ustvarjanje infomativnih oddaj, nima vsebinskih idej, kontaktov s potencialnimi sogovorniki in predvsem, ne pozna delovnega procesa.

Zato prihaja na sestankih do tragikomičnih situacij, ko najprej prek maila vodstvo uvede neko spremembo v oddaji, recimo podaljšanje Prvega dnevnika s 13 na 20 minut, ”pozabijo” pa naročiti dodatne snemalne ekipe, dodatne montaže, voditeljev ne obvestijo, da morajo po novem snemati napovednik… Edina, ki vsaj pribljižno ve, kako potekajo procesi v hiši, je Rebernikova, te pa skoraj nikoli ni v službi in na sestankih uredništva mnenje vodstva zastopa Korenova. Ta pa ve tako malo, da ves čas raje molči. Na vprašanje novinarjev ob eni od številnih programskih napak, ali bo kdo odgovarjal, je tako Korenova odgovorila: ”Ali naj samo sebe kaznujem?”

Urbaniji je posledično zmanjkalo potrpežljivosti in je Rebernikovi zagrozil, da jo bo odstavil, če gre samo še enkrat na ”bolniško”. V normalnih firmah bi Rebernikova Urbanijo takoj prijavila za mobing. V ”Urbaniji firmi” pa gredo raje na še eno službeno kosilo. Vsem je namreč jasno, da jih je tako malo, da se ne smejo skregati med sabo. In da morajo pogoltniti še takšne žalitve in grožnje, da lahko še za kak teden obdržijo svoje položaje.
Mi pa se sprašujemo, kako to, da se ti kosilo z nekom, ki sodelavcem prepove iti na bolniško, ne zatakne v grlu? Pa dober tek!