ZAKAJ KAR NAENKRAT RAZPIS ZA MERJENJE GLEDANOSTI, POSLUŠANOSTI IN BRANOSTI PROGRAMSKIH VSEBIN NA RTV SLOVENIJA?

Z namenom, da bi širši krog razumel, za kaj sploh gre, naj najprej razložimo osnove merjenja.

Merjenje gledanosti televizijskih programov, kot ga izvaja AGB Nielsen, ki je sedanji »dobavitelj podatkov« RTV Slovenija za merjenje gledanosti, je tako imenovana telemetrija. 460 gospodinjstev v Sloveniji ima glede na svojih televizijskih sprejemnikih nameščeno napravo, preko katere posamezni člani družine sporočajo, kaj gledajo. Gre za družine v vseh delih Slovenije, vzorec naj bi bil tak, da ustreza slovenskemu povprečju. Gre torej za dokaj verodostojno merjenje, pred leti, ko je bil pomočnik generalnega direktorja Gorazd Slak in direktorica televizije Natalija Gorščak, je bila s strani RTV Slovenija skupaj z vsemi ostalimi TV-postajami razen skupine Pro Plus sprožena revizija merjenja AGB Nielsen. Namen je bil, da se preveri, ali je merjenje ustrezno. Po reviziji je bila ugotovitev vseh udeleženih, da ima vzorec določene pomanjkljivosti, ki naj bi jih AGB odpravil.

Merjenje poslušanosti poteka na priklic, in sicer tako, da se poslušalec spomni, kaj je kdaj poslušal, podobno je z merjenjem branosti. Merjenje klikanosti v Sloveniji prikazuje spletna stran MOSS, ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice, v izvršnem odbora katerega je tudi Luka Zebec, bivši vodja MMC RTV SLO.

V letih med 2016 do 2019 je Televizija Slovenija imela tudi podatke o gledanosti, ki jih je ponujal TV Beat. To so bili po določeni metodologiji obdelani podatki kabelskih operaterjev, ki so kazali podobne trende kot AGB, so pa v povprečju Televiziji Slovenija vedno prikazali malce boljše podatke kot AGB.

Torej nekje leta 2018 se je zgodila revizija merjenja gledanosti televizije in tedaj je bil govor tudi o morebitni zamenjavi ponudnika merjenja gledanosti, vendar se iz razlogov, ki jih navajamo spodaj, za to RTV Slovenija ni odločila.

1. V spremembo ponudnika morajo privoliti vsi akterji na trgu, kar pomeni velik vložek s strani podjetja kot je Kantar in tedaj za to niso bili zainteresirani.
2. Bistvene spremembe za RTV Slovenija ne bi bilo, saj je cena, ki so jo tedaj izračunali, bila nekaj nižja od AGB-jeve, vendar ob predpostavki, da bo Kantar ostali denar pridobil od drugih TV-postaj, sicer bi ostala ista. Bilo bi nekaj sprememb pri metodologiji, vendar ne bi bile bistvene za rezultate.

Dogovorjeno je bilo, da bi se v prihodnje preučilo možnost pridobitve podatkov od kabelskih operaterjev, ki bi se jih po Kantarjevi metodologiji obdelalo, kar bi pomenilo mnogo nižjo ceno merjenja. Vse skupaj je bilo pozabljeno po odhodu Gorazda Slaka, saj se ne v kontrolingu ne na televiziji s tem ni imel kdo ukvarjati.

Dodati je treba, da ima na primer HRT svoj način merjenja gledanosti glede na podatke kabelskih operaterjev, vendar ob predpostavki, da Hrvaška ni primerljiva po pokritosti s kablom s Slovenijo. Ravno zato, ker podatki na Hrvaškem zaradi mnogo manjšega števila kabelskih priključkov niso relevantni, se odločajo, da bodo ponovno skušali pridobiti podatke iz drugih virov. HRT in RTV sta se pred leti pogovarjala o skupnem načinu merjenja, vendar se zaradi sprememb na eni in drugi strani, ni zgodilo nič.

V razpisu, ki ga bo RTV Slovenija očitno objavila, piše, da »trenutne meritve obstoječih ponudnikov ne sledijo navadam uporabnikov in tako ne zagotavljajo celovitega spremljanja vsebin RTV Slovenija na različnih platformah«. Glavni razlog vodstva za novo javno naročilo naj bi bila dodatna monetizacija vsebin RTV Slovenija. Kakšna neumnost!

V času, ko nam gledanost in klikanost ter ugled rapidno padata, bo vodstvo RTV Slovenija zgodovinsko kataklizmo te hiše reševalo z novim načinom merjenja. Ali vodstvu ni jasno, da se slabe gledanosti in klikanosti ter padca ugleda ne rešuje z meritvami? Kaj bodo monetizirali? Areno? Večopravilno voditeljico v še eni preobleki? Oddaje, ki so narejene po istem kopitu? Shemo, v kateri več ne veš, v kateri oddaji se bo pojavil isti voditelj, ki enkrat govori o glasbi, drugič pa o politiki? Bodo morda monetizirali še eno sezono istega formata, ki ga gledamo že več let? Jutranje oddaje, ki so postale debatni krožek ob mizi iz oddaje Zadnja beseda, vendar to slednje kar ne pride?

Monetiziramo lahko novo nadaljevanko, vendar je pred njo treba dati dostojno informativno oddajo, za njo pa Intervju, v katerem ne bomo gledali ljudi, ki niso v življenju naredili nobenega presežka. Monetiziramo lahko oddaje, ki niso sedenje v studiu in komorni pogovori o neki temi. Monetiziramo lahko kakovostne informacije, kakovostne neodvisne komentarje in aktualne ali relevantne dokumentarne oddaje. Monetiziramo lahko tuje filme, serije in dokumentarce. Monetiziramo lahko oddaje, ki se odvijajo na več platformah, ki so inovativni formati in govorijo o temah, ki zadevajo nas vse. Monetiziramo lahko samo tako, da izboljšamo kakovost programa, ki ga predvajamo, za to pa nimamo ne dovolj denarja, pa tudi znanja je vedno manj, saj so se ljudje upokojili ali odšli, ker jim v razmerah, kakršne vladajo v hiši, drugega ne preostane. Tisti, ki nekaj znajo, so odrinjeni ali ovirani. V poldrugem letu je Televizija Slovenija postala slaba kopija same sebe, leto dni je bila brez direktorja oziroma ji je programsko direktorovala Vesna Zadravec, seveda v senci Andreja Graha Whatmougha in Valentina Areha. Zanimivo je, da razpis za nove meritve prihaja ravno s strani kolegice, ki je poskrbela za popolno sesutje Televizije Slovenija. Zdaj bo televizija okrevala s pomočjo novih meritev!

Drago vrlo vodstvo. Televizije ni mogoče rešiti z novimi načini merjenja. Najprej naredite aplikacijo za televizijske vsebine in jih ne mešajte z vsebinami, ki jih je treba posebej kupiti. To samo razbesni potencialne gledalce, ki mislijo, da morajo potem vse kupiti.

»Utemeljeno pričakujemo, da bi sprememba merjenja gledanosti, ki bi vključevala tako večji vzorec, kot tudi merjenje dostopa do vizualnih vsebin preko pametnih naprav, pomenila višjo gledanost naših televizijskih programov in tudi dala bolj realno demografsko sliko, sploh v delu, ki se nanaša na mlajše.«

Očitno se nekdo norčuje iz nas. Podatke o gledanosti aplikacij imamo. Težava je le v tem, da nimamo sredstev, da bi producirali na primer otroške serije izključno za splet, kot to počno v tujini. Nimamo politike v hiši, ki bi šla v smeri, najprej mobilno, kot jo imajo v tujini. Integracije ni, vsak na svojem koncu nekaj praska, porabi sredstva, ki pa potem nimajo pravega efekta. Ali lahko nekdo najprej združi otroške in mladinske programe? Lahko še pred tem združimo novičarski del? Pa še kaj drugega, izobraževanje, kulturo in podobno. Potem v utemeljitvi razpisa zasledimo tole cvetko:

 »Radio bi sicer s premikom od anketnega merjenja do merjenja dejanske poslušanosti radijskih vsebin pridobil bistveno kakovostnejše podatke, vendar je – vsaj v tem trenutku – vprašanje monetizacije teh podatkov. Radio namreč ne prodaja oglasnega prostora vezano na poslušanost, temveč je enota mere čas, zaradi česar ne bi bilo tako neposrednega učinka kot na Televiziji.«

Torej radio ne bi pridobil nič, ampak mi vseeno gremo k novemu ponudniku. Preberite še tole:

»Portal rtvslo.si bi s spremembo sistema merjenja branosti po naših pričakovanjih pridobil še najmanj, je pa vključenost OTT sistema in pametnih naprav (kar se dogaja pod okriljem MMC) nujna za televizijski del.«

Torej, spremenili bomo način merjenja branosti (klikanosti), ampak to ni pomembno, vključenost OTT-sistema je pomembna. Ja če poznamo OTT-sistem, vemo, da iz njega lahko sami vidimo podatke, seveda če kupimo sistem, ki je res celosten OTT-sistem, ne pa nekaj vmes, kar na RTV radi kupujemo in potem prilagajamo. Torej, ne bomo kupili celostnega OTT-sistema, iz katerega sami lahko generiramo katerikoli podatek, ne, mi bomo šli v nov sistem merjenja in ta nam bo dal podatke, ki jih želimo. Zdrava pamet nas je zares zapustila.

Mimogrede, investicija v program bi bila mnogo koristnejša od investicije v merjenje.