Direktor televizije Uroš Urbanija nas je prejšnji teden ”razveselil” z normativi, ki jih je po njegovi navedbi ”soglasno sprejel kolegij direktorja”. Normativi so sicer po mnenju Koordinacije novinarskih sindikatov (KNS) sprejeti v nasprotju z zakonodajo in predpisanimi postopki, zato KNS zahteva njihov takojšnji umik.
Namen normativov seveda ni izboljšanje učinkovitosti, višja kakovost vsebin ali večja gledanost. Urbanija želi samo še povečati pritisk na novinarje Informativnega programa. Normativi so namreč praktično in celo teoretično neizvedljivi. Ker jih seveda nihče ne bo mogel doseči, bo imel Urbanija še eno orodje več, da bo lahko šikaniral novinarje ali jih celo odpuščal. Nekaj primerov.
Razširjeno novico (ne torej navadno, kratko) mora novinar pripraviti v 4 urah. Ne pozabite, da govorimo o televizijskem novinarju. Torej mora iti na teren, posneti izjavo, napisati tekst, zmontirati novico in nato… vse narediti še enkrat, saj za dnevno normo potrebuje dve takšni novici.
Za 10 minutni portret ima po normativu avtor na voljo zgolj 16 ur. Takšne portrete se dela za osebe, ki so dobile kakšno nagrado ali v čem drugem bistveno izstopajo in je o njih potrebno pripraviti poglobljeno analizo ipd. Če odštejemo snemanje, pregled in popis materiala in montažo, kar je pač osnovno obrtniško delo, potrebno za nastanek televizijskega izdelka, ostane avtorju le nekaj ur, da se poglobljeno pripravi na intervju, poišče vire, prebere čim več materiala, opravi informativne pogovore itd. Po istih normativih ima avtor za kratek interviju (nekaj vprašanj sogovorniku) na voljo 7 ur!?! Vsak, ki je kdaj delal takšne portrete ve, da ga Urbanija v 16 urah ne bi mogel narediti niti o samem sebi.
Avtorstvo dokumentarnega filma Urbanija ocenjuje s 360 urami, torej 45 delovnih dni. Za povprečne dokumentarne filme se potrebuje 15 dni snemanja, 15 dni montaže, vsaj 10 dni postprodukcije. Vse predvidene ure avtor porabi torej za samo produkcijo filma. Koliko časa vzamejo priprave, raziskava in zbiranje informacij, ogled terena, iskanje sogovornikov, nastopajočih, nato pisanje scenarija, je odvisno od zahtevnosti dokumentarnega filma, ampak v vsakem primeru več kot dva meseca. Urbanija je tako normativ zgrešil vsaj za 100%.
Ob vsem naštetem je potrebno za avtorstvo imeti idejo, spremljati čim več stvari, brati, se pogovarjati, raziskovati, imeti veliko kontaktov, uradnih in neuradnih virov in šele po tem se del opravil lahko začne meriti z urami, normativi. O vsem tem Urbanija in njegovi vojščaki ne vedo nič.
Izbrane primere smo načrtno vzeli z različnih podorčij ker je jasno, da so pisani z namenom, da se šikanira novinarje Informativnega programa. V ostalih uredništvih je vsem jasno, da normativi za njih ne morejo veljati, saj so v vseh ozirih neizvedljivi. V Informativnem programu pa bo Urbanija s pomočjo Rebernikove že našel tiste novinarje, ki mu niso po volji in jim bo s pomočjo normativov že na dnevni bazi dokazal, da si zaslužijo odpoved.
Pomenljiv pa je že na začetku omenjeni zapis, da so bili normativi ”sprejeti soglasno na kolegiju direktorja”. Vsi člani direktorjevega kolegija namreč vedo, da so nerealni in kot takšni neizvedljivi. Ampak so molčali ob sprejemanju in molčijo zdaj, ko so objavljeni z njihovim soglasjem. Ali pa ne molčijo?!? Urbanija se namreč boji, da informacije z njegovega kolegija kljub njegovim grožnjam še vedno prihajajo v javnost. Tokrat mu moramo dati prav.
Kolektiv RTV SMO 