Nekdanji v. d. direktorja TV Slovenija Valentin Areh, ki se je v ekipi »generalnega vodstva« za uničenje Informativnega programa proslavil tudi s prikrajanjem podatkov o gledanosti in lažnim sklicevanjem na povezave z BBC, ORF in ZDF, ne more iz svoje kože. Potem ko se je za nekaj mesecev potuhnil v televizijsko dokumentacijo, se vnovič vpisuje v televizijsko zgodovino, tokrat s »poročevalske« misije v Ukrajini.
Pod drobnogled smo vzeli Arehova poročila iz Ukrajine, objavljena 18., 19. in 20. marca. Od prekaljenega »vojnega reporterja« bi pričakovali najmanj posredovanje svežih in preverjenih dejstev, zbranih na terenu, gledalci pa so videli vse kaj drugega.
Arehove potvorbe v Dnevniku, 19. marca 2023
Z izjemo uvodnih desetih sekund, ko se je Areh pojavil pred neko hišo, gledalci niso videli niti enega svežega in avtorskega posnetka iz Ukrajine. Vsi kadri in izjave so agencijske, iz drugega konteksta in predvsem – iz drugega časa. Nastali so decembra lani!
Areh pripoveduje: »Ukrajinci skušajo odpraviti škodo, potem ko so pred tednom dni doživeli silovit raketni napad na energetsko infrastrukturo. Župan Kijeva Vitalij Kličko pojasni, kaj bi se zgodilo, če bi uničili energetsko infrastrukturo v 4-milijonskem mestu.« Kdaj se je zgodil raketni napad na Kijev, se vprašamo? Pred enim tednom, kot bi lahko sklepali iz Arehovega javljanja, vsaj po poročanju Inštituta za vojne študije zagotovo ne.
Tem Arehovim besedam v prispevku sledi izjava župana Kijeva, ki pove: »Najslabši scenarij? O tem nočem govoriti, a biti moramo pripravljeni na to, da morda ne bo ne elektrike, ne vode, ne ogrevanja, ne komunikacij. Kaj bi bilo potem? Kako bi vi in Kijevčani preživeli? Na to smo se pripravili in razdelili generatorje, ki so nam jih dali partnerji. Imamo tudi zaloge dizelskega goriva za tak primer. Pripravili smo se, imamo veliko toplih oblačil. Imamo tudi veliko zalogo zdravil. Vendar bi bile take razmere zelo nenavadne.«
Vse lepo in prav, če bi šlo za avtentično izjavo, ki bi jo posnel Areh s snemalno ekipo. Pa je ni. Izjavo je posnela ekipa Associated Pressa, 18. novembra 2022! Uporabljena županova izjava je torej stara štiri mesece, a postavljena v kontekst, kot da Kličko govori o zadnjem dogajanju in to naravnost v Arehov mikrofon.
Areh v prispevku nadaljuje: »V mrzli zimi Rusija poskuša zlomiti voljo Ukrajincev do upora. Župan Kijeva trdi, da se to ne bo zgodilo.« Le o kakšni zimi govori poročevalec, ko pa je na dan poročanja – vsaj koledarsko – praktično že minila, v Kijevu pa je bilo čez dan 12 stopinj Celzija.
Potvorba na potvorbo (18. in 20. marca)
Arehov prispevek v Dnevniku, 18. marca 2023 se je navezoval na skromno napoved o dnevnem dogajanju, zanj pa je “vojni poročevalec” v celoti uporabil agencijsko gradivo, prispelo 11. januarja 2023. Dnevnoinformativno poročilo z dva meseca starim gradivom!!!
V ponedeljek, 20. marca 2023, je Areh za prispevek v Dnevniku uporabil gradivo celo iz novembra 2022, svojo posebno reportažo za Odmeve z ukrajinskega »bojišča« pa je začel s kratkim raportom iz Poltave – v lepem sončnem vremenu, nato pa so sledili nekoliko bolj zimski posnetki s snegom. Le zakaj? Po preverjenem receptu je terenski raport “nadgradil” s posnetki, ki sta jih agenciji Reuters in Associated Press poslali že 24. 2. 2023, 26. 1. 2023 in celo 5. 12. 2022, torej pred več kot tremi meseci!
Nadrejeni pa nič
Smo torej priča novim, sodobnim trendom verodostojnega novinarskega poročanja? Je to nivo javne ali katerekoli drugi medijske ustanove? Gre za nove standarde? Žal so zadeve bolj prozaične: kar smo videli v omenjenih treh oddajah, je običajna manipulacija. Brezsramno zavajanje javnosti.
Uporaba arhivskih posnetkov – lastnih ali agencijskih – je seveda običajna novinarska praksa, a le, če gre za dokumentaristični pristop in če je arhivsko gradivo ustrezno označeno in uporabljeno tako, da gledalci niso v dvomih, kaj vidijo. To pravilo je zelo podrobno opisano v Poklicnih merilih in načelih novinarske etike. Da se odgovorni nanje požvižgajo, je že dolgo jasno.
Ali se je manipulacija v treh marčnih dneh zgodila z blagoslovom odgovorne urednice Jadranke Rebernik, njenega namestnika ob odsotnostih Rajka Geriča (sicer odgovornega urednika votlega Informativnega programa na 2. sporedu) ter v. d. urednice dnevno-informativnih in zunanjepolitičnih oddaj Ksenija Koren? Ali pa so mu preprosto verjeli na besedo, da je uporabil gradivo, ki ga je prinesel iz Ukrajine? Oboje je mogoče, ne eno ne drugo pa odgovornih ne odveže odgovornosti za spletko in manipulacijo.
Novinarjev, kar jih je še ostalo, jim ni treba poslušati. Varuhinja molči. Programski svetniki gledajo v tla in se gredo raje pravne igrice za samoohranitev. In jim tudi ni mar, kaj bi o takem »novinarskem« delu rekli na BBC, ORF, ZDF, na katere se je Areh kot v. d. direktorja televizije tako zavzeto skliceval, ko so skupaj ukinjali, premeščali in krajšali oddaje Informativnega programa.
Kolektiv RTV SMO 