Prejšnji teden smo pisali o manipulacijah, potvorbah, zavajanjih in celo lažeh, ki si jih je privoščil Valentin Areh v prispevkih iz Ukrajine. Na uredniškem sestanku smo zahtevali pojasnila in odgovornost. Celotno zadevo je vzel v bran Rajko Gerič, ki je priznal vse. Da je šlo za napako, da nihče ni videl prispevkov, preden so šli v eter, da je prispevke pred odhodom v Ukrajino pripravil Areh kar v Ljubljani, in da zdaj samo dodajajo kakšno njegovo javljanje s terena… Skratka, priznal je, da so več dni zapored v osrednjih informativnih oddajah objavljali zavajajoče in izmišljene informacije, ki jih pred objavo nihče ni niti pogledal, čeprav so bili prispevki pripravljeni že tedne prej in so imeli torej čas in dolžnost, da jih prej preverijo.
Seveda nismo naivni, da bi sprejeli takšne izgovore. Ne gre za napako, ne gre za to, da nihče ne bi videl teh prispevkov pred objavo. To je praktično in teoretično nemogoče.
Načrtno so zavajali gledalce in če jih mi ne bi opozorili na nesprejemljivost takšnega početja, bi vi še danes gledali, kako se naš ”vojni poročevalec” oglaša izpred stavbe, za katero bi si poljubno izmislili kraj, v katerem stoji, dodali ”najnovejšo” izjavo kakšnega župana izpred treh mesecev, jo pokrili s svežo sliko ”spomladanskega sneženja” v nekem tretjem mestu, ki bi jo našli v lanskem arhivu kakšne tuje agencije, vse pa bi začinili s streljanjem, posnetim na neznanem bojišču lansko jesen.
Gerič nam je zagotovil, da takšnih Arehovih prispevkov ne bodo več objavljali. Ampak postavlja se drugo, pomembnejše vprašanje. Zakaj je Gerič priznal, da gre za napako, priznal, da ni opravljal svojega uredniškega dela, zakaj je prevzel nase celo vso odgovornost, ki leži na Rebernikovi kot odgovorni urednici in Korenovi, kot v.d. urednice zunanje politične redakcije in dnevno informativnega programa?
Zato, ker bi v vsakem normalnem uredništvu morali zaradi takšnih manipulacij odstopiti vsi. Odgovorna urednica, urednica zunanjepolitične redakcije, uredniki Dnevnikov in Odmevov, v katerih so bili objavljeni Arehovi prispevki in celo direktor televizije. S priznanjem napake je Gerič rešil Ksenijo Koren, Jadranko Rebernik, Uroša Urbaninjo in še koga.
Mi smo seveda zahtevali, da se je potrebno gledalcem javno opravičiti, da se mora povedati, da je šlo za manipulacije in laži. Ampak tu je Gerič obrnil ploščo: ”Kam bi pa prišli, če bi se vsi morali opravičevati za svoje napake, veste, koliko napak ste že vse vi naredili, pa se nhče ni opravičeval!”
Tehtanje napak, enačenje napak z načrtnimi manipulacijami in lažmi? Ja, to je vsakodnevna praksa sedanje uredniške in vodstvene ekipe. In danes je prišla nagrada za Geriča. Čeprav je uradno odgovorni urednik Informativnega programa drugega programa, torej nepomembne, nekakovostne in negledane Panorame, ga je Grah Whatmough danes povišal v pogajalca na pogajanjih s stavkajočimi.
Gerič je tako brilijatno zaključil svoj karierni ciklus. Kariero je začel kot sindikalist, ki je svoj odklonilen odnos do novinarstva pokazal že s tem, ko je stavko na nacionalki organiziral na volilni dan, ko ponavadi največ gledalcev spremlja nacionalko in ko novinarji zaključijo največji medijski projekt. Nadaljeval je kot odgovorni urednik, s podobnim (ne)uspehom v različnih medijih. No, zdaj se je tudi uradno znašel na drugi strani. Na eni strani stavkajoči novinarji, na drugi strani pogajalec Rajko Gerič.
Ker je vsem jasno, da Grah Whatmough ne bo pristal na nobeno sindikalno zahtevo in da je imenovanje Geriča samo še en od zavlačevalnih manevrov, je tudi jasno, da je Gerič dosegel karierno in osebnostno dno.
Kolektiv RTV SMO 