Vprašanje je seveda retorično. 220 sodelavcev televizije, ki ima vsak posamezno več znanja o televiziji in več izkušenj z delom na televiziji kot Uroš Urbanija, se je namreč podpisalo pod peticijo o zaključnih špicah v oddajah na Televiziji Slovenija (o tem smo pisali tukaj).
Režiserji, scenaristi, novinarji, montažerji, snemalci, producenti… Praktično ni televizijskega poklica, ki ga ne bi našli med podpisniki. Vsi podpisani menijo, da so nove špice neustrezne (celotno besedilo peticije je spodaj).
In kaj meni Urbanija? Ponovno se spreneveda, mnenje stroke ignorira, iz podpisnikov pa se posmehljivo norčuje. Žogico vrača nazaj:
”Če imate kakršne koli konkretne pripombe, napišite točno, kaj bi želeli, natančno koga vse vi vidite in koga ne v končnih špicah ter razrez po vseh oddajah (končno špico za vsako oddajo). Torej koga v kateri oddaji ja, koga pa ne – z utemeljitvijo, zakaj prav tistih ne. Prav tako še podatek – kdo bo spremenjene špice vnašal v sistem. Dokument naj bo torej usklajen s tistimi, ki bodo to operativno izvajali…”
In rezultat? Seveda špice ostajajo takšne, kot si jih je zamislil. Kot počasi postaja takšno vse ostalo na ”njegovi” televiziji. Nedomišljeno, nestrokovno, in vsak dan manj gledljivo.
Celotno besedilo peticije:
Spoštovani!
Na vas se obračamo s pozivom po ponovnem razmisleku glede novega pravilnika končnih špic v programih TV Slovenija, ki velja od 1. marca 2023.
Televizija je vedno bila in vedno bo skupinsko delo, televizijske oddaje pa soustvarjajo številni sodelavci, ki gledalcu nikoli niso vidni oz. poznani – z izjemo zaključnih špic. Končna špica poleg afirmacije sodelavcev tako prinaša še vsaj dvoje – določeno zavedanje odgovornosti ustvarjalcev do vsebine kot tudi odgovornost do gledalcev, ki v špici lahko zaznajo, kako kompleksen mehanizem je potreben za nastanek televizijske oz. avdiovizualne vsebine – povedano drugače, čemu in komu je namenjen njihov RTV-prispevek.
Ob tem naj poudarimo tudi ontologijo končnih špic, angleško “credits” – torej dobesedno “zasluge”. Filmske špice so se zgodovinsko širile – od uvodnih napisov v začetkih filmskega ustvarjanja, ki so vsebovale zgolj avtorsko najbolj izpostavljene sodelavce, do končnih špic dandanes, ki pribeležijo prav vsakogar, ki sodeluje pri nastajanju avdiovizualnega dela. Gre torej tudi za izraz določenega spoštovanja do vseh sodelavcev – nenazadnje pa tudi ključni uradni dokument, kolofon, ki televizijsko delo zaokroži in umesti v prostor, čas in kontekst (tudi za prihodnje generacije).
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah ter Zakon o medijih izdajalca medija resda zavezujeta zgolj k zapisu vseh sodelujočih avtorjev (neodtujljiva moralna pravica) ter ključnih podatkov izdajatelja programa; vendar je problematika tudi v zastarelem zakonu, ki kot avtorje ne prepoznava vsaj montažerjev slike in zvoka, ki so ključni sodelavci pri nastanku avdiovizualnih vsebin, pa oblikovalcev zvoka, mojstrov osvetljave (vsaj pri razvedrilnih in dramskih oddajah) ter številnih drugih sodelavcev, katerih delo je (tudi) avtorski vložek. In ker je v vsakem avdiovizualnem delu “avtorstvo” težko pripisati zgolj enemu človeku ali skupini ljudi (ker so tudi določene “avtorske” rešitve že zgodovinsko pogosto rezultat skupinskega ustvarjalnega procesa), je toliko bolj poštena rešitev, da so v zaključnih napisih navedeni vsi sodelavci. Tudi sodobna terminologija ne govori o “avtorjih” temveč o “soavtorjih”.
Težko sprejmemo tudi argument o večji koheziji med oddajami (krajše špice), saj ima večina oddaj končno špico že vkomponirano v vsebinski iztek oddaje (vse prime-time oddaje, informativne oddaje, koncerti, itd.), še več, pri določenih avdiovizualnih vsebinah so končne špice celo del avtorskega vtisa in celostne podobe filma. Pod črto – večina oddaj že ima špico vključeno tako, da ne podaljšuje trajanja oddaje, pri drugih oddajah pa se je potrebno vprašati, ali bi bilo bolj smiselno špico umestiti kot del oddaje, če že obstaja želja po krajšanju programskih prehodov.
Spodaj podpisani, gre za široko skupino zaposlenih ustvarjalcev na Televiziji Slovenija, vas zato ponovno pozivamo k vnovičnemu razmisleku po vrnitvi zaključnih špic v prejšnje, celovito stanje; pozdravljamo pa idejo po strukturnem poenotenju (vrstni red, slovnična vprašanja, navajanja), ki je po različnih skupinah zorela že dalj časa. Menimo, da je vsebinsko-oblikovna prevetritev in definiranje zaključnih špic nujna poteza, a po širšem diskurzu in upoštevanju različnih shem špic za različne formate oddaj. Trenutna poenotenost špic (po zadnjem pravilniku) je namreč nadvse neskladna z realnostjo oz. vlogo posamičnih sodelujočih pri različnih tipih oddaj.
Kolektiv RTV SMO 