Utripov, ki jih producira ”zgodovinar” Jože Možina, nima smisla komentirati. Ampak, kadar se le preveč zlaže, si kdo vzame čas in zahteva popravek. V predzadnjem primeru, ko je z lažmi napadal nevladnike, je odgovorna urednica Jadranka Rebernik zavrnila objavo popravka.
Potem so se nevladniki obrnili na sodišče, to jim je dalo prav, a Rebernikova se je pritožila in popravka ni objavila. Nato je nevladnikom pravnomočno pritrdilo tudi višje sodišče in prejšnjo soboto smo ponovno zaman čakali popravek (po zakonu mora biti objavljen na istem mestu, torej v/po Utripu). Dočakali pa smo še en Možinov Utrip, na katerega nima smisla zahtevati popravka, saj je zgrešil čas, prostor in kontekst.
Bo Rebernikova namesto objave popravka vložila pritožbo na Ustavno sodišče? Sicer pa, če njen nadrejeni, nezakonito imenovani šef Grah Whatmough ne spoštuje odločitev sodišč, zakaj bi jih Rebernikova?
Da politično nastavljena ekipa ne pozna osnov novinarske obrti, je jasno tudi polpismenemu gledalcu. Da ne pozna osnov novinarskega kodeksa, pa je potrdilo novinarsko častno razsodišče, ki je ugotovilo, da je ”novinar” Gašper Petovar z izkrivljenim poročanjem in manipuliranjem kršil 4. in 10 člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Na častnem razsodišču je izgubila tudi Vesna Deržek Sovinek, nekdanja tesna sodelavka Rebernikove, ki je v Utripu napadla svoje stavkajoče podrejene in pri tem ”zamolčala ključne informacije, potvarjala vsebino in poročala, kljub konfliktu interesa”.
Še en kamenček v mozaik ”novinarskih” presežkov pa je sinoči dodal Martin Nahtigal s ”prispevkom” do sedaj neznane novinarske zvrsti o odločitvi vlade, da prekliče sklep prejšnje, Janševe vlade, ob izteku njenega mandata, o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Ko smo raziskovali, kateri kodeksi, častna razsodišča ali sodišča bi lahko veljali za Rebernikovo in njeno ekipo, smo naleteli na zapis prej omenjenega Martina Nahtigala v SDS-u naklonjenem mediju Domovina, v katerem sebe označi za ”katoliškega novinarja”. V zapisu se sedanji urednik notranje politične redakcije v informativnem programu nacionalne televizije sprašuje, ali je sveti Frančišek Saleški zavetnik katoliških novinarjev tudi, če ti delajo v kakšnem drugem mediju, zraven pa navaja osnovi namen in cilj dela: da spodbujajo in branijo krščanski nauk.
S tem samo po sebi seveda ni nič narobe. Je pa problem, če delaš v mediju, ki je javen, za katerega veljajo poklicni standardi in kodeksi, ki jih ti ne spoštuješ, ker zate veljajo druga pravila.
Še največji problem pa je, da politično nastavljena ekipa urednikov, voditeljev in novinarjev ne upošteva niti navodil Frančiška Saleškega, ki pravi, da bodo ”pošteni ljubitelji resnice, izpolnili svojo dolžnost za skupno dobro”.
Kolektiv RTV SMO 